Matej Drinovec razkriva: Po najpomembnejšem vikendu spet v Azijo

"Za nami so praktično najpomembnejše tekme sezone, vsaj kar se kranjskega kluba tiče. Domače dirke vedno predstavljajo velik izziv, domača publika pa ti da še nekaj dodatne motivacije, da iz sebe iztisneš še kak »watt« več, kot bi ga sicer," je začel Matej Drinovec, ki vozi za KK Kranj. Prav zato je bil tudi zanj pretekli vikend nadvse pomemben. Že petkov kriterij v Šenčurju, ki je bil nekoliko drugačen od tistih, ki smo jih vajeni. Tu je Drinovčev zapis.

Matej Drinovec
Podaljšan vikend na domačem terenu smo začeli v petek s Šenčurskim eliminatorjem. Zanimiv pristop organizatorja, ki je dirko organiziral na način, ki ga ne vidimo pogosto. Skozi kvalifikacije se nas je v večerni finale uvrstilo 5 iz naše ekipe. Vse karte smo položili na Čotarja, ki mu je kmalu po startu uspelo pobegniti in tako ni bil v nevarnosti za »eliminacijo«. Meni je uspelo prevoziti malo več kot polovico dirke in zaključiti na 11. mestu.

Vse skupaj je bila dobra aktivacija za prihajajoči dve dirki v Kranju. Sobotni nočni kriterij se mi za razliko od lani, ko sem osvojil 2. mesto ni izšel po načrtih, saj sem v drugem krogu povozil jašek in na žalost zlomil sedež. Pred številnimi navijači, ki so poleg Mambo Kingsov poskrbeli za izjemno atmosfero nisem želel odstopiti brez boja, tako da sem praktično 20 krogov »abzical«, po tem pa sem spoznal da do cilja ne bo šlo in sem z grenkim priokusom zavil v »boks«.

Čotar je še enkrat dokazal, da je prva violina našega kluba, kar se sprintov tiče in je državno prvenstvo v kriteriju zaključil na najnižji stopnički zmagovalnega odra. S tem je na najboljši način poplačal ves trud organizatorja, sponzorjev, kajti predstaviti dres kranjskega kluba pred številnimi navijači je res neprecenljivo. V nedeljo nas je čakal vrhunec prvega avgustovskega vikenda. Dirko po Kranju smo napadli z najboljšo formacijo, kar jo naša ekipa premore, a nismo bili edini.

Tudi člani novomeške Adrie in preostali slovenski klubi so prišli v najboljših postavah. Vedeli smo, da bo težko, a se nam je praktično vse do zadnjega kroga vse razpletalo, kot smo si zamislili pred začetkom. Po hitrem začetku, mi je skupaj s še dvema kolesarjema uspelo priti v beg, ki pa je bil po dobrem krogu bežanja nevtraliziran. Takrat je napadel Čemažar in skupaj še s tremi kolesarji so si privozili že dve minuti prednosti.

Na žalost mu je defekt preprečil vidnejši rezultat, čeprav je, kot je po koncu dirke povedal, imel »top noge«. Adria je v zaključku pokazala svojo moč in lansirala Kumpa do zmage. Sam sem v zaključku potegnil naprej Luko in Jaka, a mi je zmanjkalo kakšnih 300 metrov prezgodaj zmanjkalo moči. Idealno bi bilo, če bi ju do krožišča pod Jelenovim klancem pripeljal na prvih pozicijah, a mi je pri železniški postaji zmanjkalo moči in sta se morala znajti sama.

Na koncu sta oba končala v deseterici, kar sploh ni slabo, če upoštevamo, kaj vse se je dogajalo. Ostaja le grenak priokus zaradi Nikovega »defekta«. Kaj pa zdaj? Sledi nekaj počitka. Plan je bil, da grem na dirko v Romunijo, a sta se dva kolesarja ekipe, za katero naj bi vozil, včeraj poškodovala, tako, da je vse skupaj »padlo v vodo«. Konec meseca pa se odpravljam v Azijo, kjer me čakajo trije mesece dirk. No, več o tem pa v prihodnjih prispevkih.