Matej Mohorič: Bil bi zelo ponosen, če bi mi uspelo osvojiti naslov

Cestna dirka na državnem prvenstvu je vedno tudi delna loterija. Temu smo bili v zadnjih letih velikokrat tudi priča. Letos se obeta zanimivo dirkanje na zahtevni progi v Radovljici. Na startu bosta tudi Tadej Pogačar in Matej Mohorič. Mohorič je bil prisoten tudi na novinarski konferenci Kolesarska zveze Slovenije, kjer je podal svoje razmišljanje o dirki.

O lepi popotnici po zmagi v zadnji etapi dirke po Sloveniji
Vedel sem, da je bila moja pripravljenost že spomladi na vrhunski ravni, in da sem bil dovolj dobro pripravljen, da bi tudi na tistih klasikah lahko dosegel kakšno odmevnejšo zmago. Ampak, včasih ima usoda drugačne načrte. Smola mi je dvakrat prekrižala načrte oziroma onemogočila, da bi dosegel zadane cilje. Nisem se predal, niti ne obremenjeval. Osredotočil sem se na priprave na dirko po Franciji, ki bo cilj tega dela sezone. Je pa zelo pomirjujoče, da sem uspel na dirki po Sloveniji dokazati, da sem solidno pripravljen, tudi boljše od pričakovanj, glede na nekatere težave, ki sem jih imel v času priprav z raztrgano mišico. Veselim se dirke po Franciji in državnega prvenstva.

O tem, da ni nastopil na DP v vožnji na čas
Na dirki po Franciji ne vozim za skupni seštevek, tako da me vožnje na čas ne zanimajo. Niti nisem specialist za kronometre. Zelo malo časa preživim na kolesu za kronometer, ker se v spomladanskem času osredotočam na klasike, tako da takrat kronometra sploh ne treniram. Jeseni mi včasih prav pride za kakšno krajšo etapno dirko, kot sta dirka po Beneluksu ali dirka po Poljski. Ampak, težko je imeti vse v življenju. Izbrati moraš cilje in garati zanje. Letos kronometer ni eden izmed njih, tako da se tudi državnega prvenstva ne bom udeležil. Mislim, da je Tadej glavni favorit, in da bo to zanj tudi super generalka za dirko po Franciji in bo to super generalka za Tour.

O podobnosti majic državnih prvakov med morebitno njegovo in majico Dušana Rajovića
Barve so drugačne, tudi drugačno zaporedje. Tudi kolo je v drugačnih barvah. Moja balanca je bela, njegova je rdeča. Se pa hitro lahko zamenja. Tudi v Belgiji je rekel, da so na Kapelmuuru klicali za njim, dajmo Mohorič. “Ti pa si bil vsaj deset minut pred mano,” je rekel. Upam, da Dušanu ponovno uspe zmagati. Vem, da je čudno sredi sezone menjati drese, ampak jaz se ne bom nič pritoževal, če ga bom moral.

O tem, da je v majici državnega prvaka dobil dve etapi na dirki po Franciji
Če si državni prvak, potem si vseeno celotno sezono, vseh 365 dni bolj opažen. Morda še bolj skoncentriran in pozoren na svoje nastope, ker vseeno nosiš na dresu svojo zastavo, svoj grb. Vsaj jaz v tem čutim določen ponos, tako da ne odnehaš ravno tako zlahka na dirkah. Bil bi zelo hvaležen in ponosen, če bi mi uspelo še enkrat osvojiti naslov v članski kategoriji. Imam pa eno težavo, ki ji je ime Tadej Pogačar, ki je daleč najboljši kolesar sveta že ne vem, kateri 46-milijonti teden, tako da mi ne bo lahko. Oziroma je to skoraj nemogoče. Ni pa čisto nemogoče. 

O morebitnih taktikah in različnih scenarijih
Ne vem, kaj bi si mislil. Vsakič, ko grem na državno prvenstvo, je to kot nek korak v temo, ker je to čisto drugačna dirka, kot vse ostale, ki so bolj kontrolirane in gredo bolj na moč. Manj je taktiziranja, oziroma se zgodi v zaključku dirke. Tukaj je ponavadi obratno. Sploh, če so na dirki močni kolesarji, potem se selekcija naredi zelo zgodaj. Potem pa pri tem ostane in so v zaključku samo še mikrokorekcije. Ne vem, kaj naj si mislim. Pojma nimam, kako se bo dirka razpletla. Predstavljam si, da bo Tadej poskušal čim bolj limitirati stvari, ki ga lahko zmotijo pri pripravah na dirko po Franciji. To so padci in podobno. Zna biti, da bo šlo na polno od samega začetka. Ne vem pa, kako bomo potem dirkali v preostanku dirke. Tudi v Kopru se je selekcija naredila v prvem krogu, pa se je potem med dirko scenarij trikrat zamenjal. Takrat pa so imela moštva svetovne serije po več sotekmovalcev. To vse spremeni. Zdaj smo dva na dva in še kakšni kolesarji slovenskih klubov bi lahko bili zraven od začetka. Ne vem, kako se bomo zmenili, oziroma zmenile se bodo noge med sabo, ki bodo pekle.

O zahtevnosti trase in podobnosti vzpona s Trško Goro
Moraš se potruditi, da je v Sloveniji na sploh ne bi našel. Trasa je težka, zavita. Tudi ravnina ni prava ravnina, ampak gre vedno za naklon navzgor. Lahko bo tudi nasprotni veter, ki piha proti goram. Mislim, da bo zelo zanimivo. Hvala bogu, da ni dvesto kilometrov, ker bi pomrli v tisti vročini, saj bi se vsak krog merili, kdo je boljši. Mislim, da bo 160 kilometrov ravno dovolj, da pridemo vsi izmučeni v cilj in da na koncu najmočnejši zmaga. Veliko skrivanja in taktičnih igric ne bo, ker po treh urah bitk in bojev pride v zadnji uri na plano tisti, ki je bolje pripravljen.

O tem, da nekatere ekipe kolesarjem ne pustijo osvojiti naslova prvaka
To se dogaja v določenih ekipah svetovne serije, ampak v našem zagotov ne. Mislim, da smo in Tadej in jaz in vsi ostali iz svetovne serije zelo motivirani za naslov in mislim, da vsak podpisal, če mu rečemo, da bo zmagal. To letos torej ne pride v poštev, je pa to resnična stvar.

O morebitnih dogovorih med dirko
To je zdaj drugače. Včasih je bilo kolesarjev iz svetovne serije več, pa verjetno je bila manjša razlika med njimi in ostalimi na startu, saj so bile tudi domače ekipe močnejše, številčneje. In so lahko potem to izkoriščale v svoj prid. Vsako leto je nova situacija in letos je spet čisto drugače kot je bilo kadarkoli prej, tako da nihče še nima izkušenj, kako bo pri teh razmerjih moči. Tudi sam si ne delam nobenih planov, ker jih itak ne moreš. Enostavno se v tistem trenutku odločiš tako, kot se ti zdi prav. Dejstvo je, da tekmuje najboljši kolesar sveta, ki si želi osvojiti naslov. Jaz sem tudi odlično pripravljen in si tudi želim osvojiti naslov. Vsi ostali si tudi to želijo. Tukaj ne vidim nekih zavezništev. Mislim, da bo šlo zelo hitro in zelo na moč. Potem se bomo prešteli in po eni uri ne bo nihče več razmišljal, kako naprej. Vem, kako je bilo v Kopru, kjer smo se v prvem krogu zapodili na tisti klanec, čeprav je bil krog bistveno lažji od tega. Mislim, da so vsi dirkali tudi na čustva in po eni uri smo bili vsi tako na kolenih, da nihče ni več točno vedel, kako bo dirka do konca. Potem smo se malo umirili, ker drugače sploh ne bi bilo nikogar v cilj.