
Kaj je povedal slovenski junak cestne dirke na SP v Flandriji? Matej Mohorič je po cilju spregovoril za RTV Slovenijo in priznal, da je razočaran, a več tokrat ni zmogel.
O prihodu na cilj in 14. mestu: Prišel sem na cilj, a ne tam, kjer sem si želel. Tudi malce bolj megleno sem videl ciljno črto od pomanjkanja sladkorja. Dal sem vse od sebe. Če bi imel še en poskus, ne bi ničesar spremenil. Danes sem imel super dan. Odlično sem se počutil. Noge so se vrtele tako, kot sem pričakoval, tako kot so se na najboljših dirkah letos. Tisto selekcijo na moč sem dokaj lahko preživel. Bil sem zelo zadovoljen in motiviran za finale. Potem pa sem že na zadnjem vzponu na flandrijskem krogu začutil, da sem blizu konca goriva. V nogah sem čutil pripravo na krče. Dirkal sem še bolj ekonomično, ampak na koncu je bila tako težka dirka, ta Leuvenski krog je bil tako iskren, da je šel vsak na svoje mesto. Meni je že v prvem izmed zadnjih dveh krogov popolnoma zmanjkalo energije v nogah in nisem mogel več pritiskati na pedala, kaj šele, da bi šel na vso moč. Itak, da smo raozčarani. Videl sem, da sem dovolj močan, a mi je enostavno zmanjkalo goriva.
O trenutku, ko je popustil: Ko smo prišli na mestni krog, sem videl, da v nogah ni ostalo več veliko. Enostavno nisem zmogel več sploh pritiskati na pedala, kaj šele, da bi šel na vso moč. Na žalost mi je zmanjkalo bencina. Troknil sem, kot to rečemo v kolesarskem žargonu. Žal si nimam kaj očitati. Jedel sem toliko, kot sem vedel, da največ lahko. Ene stvari ne vidim, ki bi jo lahko danes izboljšal. Lahko sebe v ogledalo in vse druge fante pogledam in rečem, da smo dali največ, kar smo lahko. na koncu je bilo v titsi prvi skupini vse na svojem mestu. Tale boren rezultat pa je vse, kar sem danes lahko dosegel.
O visoki povprečni hitrosti: Ta visoka hitrost je posledica malo dirkanja, malo pa novejših materialov, ki jih imamo na voljo. Vsa tehnologija gre zelo hitro naprej. Kolesa so bolj aerodinamična. Oblačila, čelade, gume so zelo posebne in se ne more primerjati z nekaj leti nazaj. Zato so tudi hitrosti višje in način dirkanje je nekoliko drugačen. Veliko več šteje, kje se voziš v skupini, koliko energije privarčuješ na začetku in v srednjem delu dirke. Vsak sprint neseš s sabo v finale. Če imaš nekaj sprintov preveč od začetka, se potem lahko to, kar se je zgodilo meni, lahko zgodi v finalu.
O ekipi: Mislim, da smo se fantje zelo močno povezali. Jaz sem danes dobil protekcijo. Pomagali so mi in opravili odlično delo. Od prvega do zadnjega. Tako da bom tudi jaz v naslednjih letih, ko proga ne bo pisana meni na kožo to uslugo definitivno vrnil. Prepričan sem, da je ta generacija sposobna kdaj tudi medaljo domov pripeljati.
O odlični vožnji celotne ekipe: Mislim, da danes ni nihče naredil napake, razen Luke, ki bi si zaslužil preživeti selekcijo na moč, a je pribil v jašek ob izhodu iz kock in je izgubil ves momentum, ker se je skoraj zapletel v ograjo. Potem priključka ni več ujel. To je škoda, saj bi morda bil v finalu boljši kot jaz in bi si pomagala. To je bila edina napaka, edina stvar, ki bi jo lahko drugače naredili. Ostalo pa smo vse prav naredili. Jaz si lahko danes pogledam v ogledalo in si nimam kaj očitati. Pa tudi ostalim fantom lahko pogledam v oči in rečem, da sem dal vse od sebe. Če je to 14. mesto je pač to 14. mesto.
O morebitnih rezervah pri načinu dirkanja: Ne vidim, kje bi lahko še bolj ekonomično vozil. Dejansko sem vedno varčeval z energijo v prvem in osrednjem delu. Tudi sam vem, da nisem po energijskih zalogah najboljši v svetovni seriji, tako da danes višje kot to ni šlo. Sem razočaran. Ampak to sprejmem in več kot dati vse od sebe ne morem.
O številnih gledalcih: Po drugem prihodu na ta zaključni krog so me najbolj bolela ušesa. Počutil sem se odlično, v ušesih pa mi je donelo, ker je bilo vzdušje neverjetno. Jaz ne vem, koliko je bilo gledalcev na progi, ampak mislim, da je tukaj bila cela Belgija, pa še pol preostale Evrope. Tudi slovenskih zastav je bilo ogromno. Navijači te res ponesejo, ampak, na žalost, ko zmanjka cukra v mišicah tudi to ne pomaga več.