0
Tirreno-Adriatico se je končal s sprintersko etapo do San Benedetta del Tronta. Zmagal je Jonathan Milan. Isaac Del Toro končni zmagovalec.
Tirreno-Adriatico
Dirka od tirenskega do jadranskega morja se je končal z ravninsko etapo, katere cilj je že po tradiciji gostil San Benedetto del Tronto. Sedma in obenem zadnja etapa je bila dolga 142 kilometrov. Po dobrih 50 kilometrih je bil 8,4 km dolg vzpon s 4,6-odstotnim povprečnim naklonom, kjer so nekateri sprinterji popustili.
Začetek je bil izjemno hiter, a vseeno je večina sprinterjev, ki je zaostala za vzponu uspela ujeti priključek z glavnino. Isaac Del Toro je branil modro majico vodilnega v skupnem seštevku. Po dobrih 60 kilometrih dirkanja so kolesarji vstopili v zaključne kroge. Šestkrat so prečkali ciljno črto. Na edinem letečem cilju z odbitnimi sekundami je Matteo Jorgenson izkoristil priložnost. Prislužil si je tri odbitne sekunde in tako je s tretjega mesta v skupnem seštevku napredoval na drugo, saj je pred etapo samo za eno sekundo zaostajal za Giuliem Pellizzarijem.

Sledil je zares hiter zaključek, saj je na koncu povprečna hitrost znašala 46,1 km/h. Ob vstopu v zadnje tri kilometre je prišlo do padca. V ozadju je ostal tudi Del Toro, ki pa je lahko murno prišel do cilja in proslavljal končno zmago tudi v družbi Domna Novaka. Jonas Abrahamsen je napadel v zaključku, a v glavnini je ritem narekoval Filippo Ganna in tako je Norvežana ujel slabih 500 metrov pred ciljem. Sledil je dolg sprint, v katerem je bil najmočnejši Jonathan Milan, čeprav se je sprva zdelo, da je s sprintom začel prezgodaj.
Milan je prišel do zmage. Tu je slavil že tretjo etapno zmago zapored. Drugi je bil Sam Welsford, tretji pa Laurenz Rex. Del Toro je slavil zmago v skupnem seštevku. To je njegova druga zmaga na etapnih dirkah v tej sezoni. Dobil je še UAE Tour. Na koncu je imel 40 sekund naskoka pred Matteom Jorgensonom in 42 pred Giuliem Pellizzarijem. Tobias Halland Johannessen je z zaostankom 1:14 zasedel četrto mesto, na petem pa je dirko končal Primož Roglič.
Zaostal je za 1:21. Roglič je to dirko v preteklosti že dvakrat dobil. Giulio Ciccone je bil šesti, sledili pa so Santiago Buitrago, Ben Healy, Magnues Sheffield … Na dirki sta v vlogi pomočnikov nastopala tudi Domen Novak in Jan Tratnik. Najboljši po točkajh je bil Isaac Del Toro, ki je oblekel tudi majico za najboljšega med mladimi kolesarji. Diego Pablo Sevilla je osvojil največ točk na gorskih ciljih.
Pariz-Nica
Na dirki Pariz-Nica pa smo že vajeni, da je zadnja etapa nadvse pestra in zelo zahtevna. Tudi letos je bilo tako. Kolesarje je pričakalo lepše vreme, v 129 kilometrih pa so morali premagati skoraj 2500 metrov nadmorske višine. Nica je gostila start in cilj. Pričakovali smo akcijo od začetka in jo tudi dobili.
Dobrih 50 kilometrov pred ciljem je na vzponu padel drugi v skupnem seštevku Daniel Martinez. Glavnina je bila že razbita in tekmeci ga niso več čakali. So ga pa počakali klubski kolegi, ki so poskušali ohranjati stik na daljavo s skupino z rumeno majico. Vseskozi so se vozili okrog minuto za vodilni Jonasom Vingegaardom, medtem ko je bil v ospredju v zaključku samo še Valetin Paret Paintre. Skupina z najboljšimi ga je ujela tik pred zadnji resnejšim vzponov Cote du Linguador.
V ospredju je tako bilo 18 kolesarjev. Martinez pa je s pomočnikoma Pithiejem in Vlasovom zaostala za dobrih 40 sekund. Še vedno pa je ohranjal drugo mesto v skupnem seštevku, saj so bile razlike pred etapo ogromne za tedensko dirko. Ko je Vingegaard ostal brez pomočnikov je dobrih 20 kilometrov pred ciljem izkoristil vzpon za napad. Sledil mu je Lenny Martinez. Ostali so izgubljali stik. Vingegaard je narekoval oster ritem proti vrhu klanca, Martinez pa mu je uspel slediti.
Na vrhu sta si privozila dobre pol minute prednosti pred prvo skupinico zasledovalcev, ki so jo sestavljali Steinhauser, Vauquelin, Tejada, Izagirre, Rondel, Baudin … Daniel Martinez pa je imel ob sebi še Aleksandra Vlasova, a je zaostajal za 1:30. Na spustu je Lenny Martinez precej več tvegal kot Jonas Vingegaard in Danec je le s težavo sledil Francozu. Uspevala sta ohranjati okrog pol minute naskoka. Spust je bil zelo zavit, z menjavo številnih hitri in počasnih ovinkov, pa tudi cestišče je bilo na nekaterih predelih še mokro.
Kljub temu je vse minilo brez padcev. Na ravninskem odseku sta vodilna našla skupni jezik in sta sodelovala pri narekovanju ritma. Vmes pa je bil še en krajši, nekategoriziran klanec. Zasledovalna skupinica je na dolgi ravnini že videla vodilna dva, a vseeno sta imela dovolj prednosti. Prek vzpona sta jo celo povečala na 45 sekund. Tokrat se dirka ni končala na Angleški promenadi, ampak nekoliko izven središča mesta. V boju za etapno zmago sta vodilna kolesarja ob vstopu v zadnji kilometer pričela taktizirati. Martinez je bil v ospredju in pogledoval po tekmecu.
Martinez je prvi začel sprint, Vingegaard pa je bil v zavetrju in v zadnjih metrih je poskušal prehiteti Martineza, a mu to ni uspelo. Martinez je slavbil etapno zmago pred Vingegaardom. Sprint prve zasledovalne skupinice je dobil Tejada. Vingegaard je slavil prepričljivo zmago v skupnem seštevku. Daniel Martinez je uspel ohraniti drugo mesto, a je za Dancem zaostal za 4:23. Tretji Georg Steinhauser je dirko končal z zaostankom 6:07. Sledili so Kevin Vauquelin, Lenny Martinez, Marc Soler, Ion Izagirre, Mathys Rondel, Alex Baudin, Harold Tejada in Matteo Vercher.