Mitja Ergaver: Nihče ne bo urejal proge zate

"Nervozen v osmini finala "
Njegova pot se je začela pred osmimi leti, prav v Palah v Ajdovščini, zdaj pa je na vrhu v tej disciplini. Tudi pot do finala v Val di Soleju je bila neverjetna. “Vedel sem, da kvalifikacij nisem odpeljal najbolje. Z veliko napako pred ciljem. Naslednji dan sem bil v osmini finala kar nervozen. Vedel sem, da nimam najboljše startne pozicije, vendar je bil cilj, da pridem med 16 najboljših. To mi je uspelo. V četrtfinalu sta dva padla. Sam sem se umaknil in pametno počakal po startu. V polfinalu sem bil že četrti. Dejansko mi je zdrsnilo v ovinku in so mi ušli. Vendar nisem obupal in pred ciljem sem prehitel tretjega v tej skupini. Izkazalo se je, da je to bilo to. Brez tega ne bi prišel v finale. ”

"Vedel sem, da nimam kaj izgubiti "
Ampak, glede na rezultat tudi ne bi mogel v finale. Mitja Ergaver je bil namreč že na poti v mali finale, potem pa so Slavika dskvalificirali, saj je po startu v polfinalu prevozil črto, ki je ne bi smel. “Na začetku je bilo kar neverjetno. Hotel sem na start malega finala, sodnica pa mi je rekla, da ne, da sem v velikem finalu. Ni mi bilo jasno. Ko pa je pojasnila, kaj se je zgodilo, sem počakal na uradno razglasitev in startal finale. ” Morda pa so prav vsi dogodki vplivali tudi na to, da je bil v samem finalu, na vrhu startne klančine povsem sproščen: “Nisem bil še tako sproščen. Vedel sem, da sem v finalu in nimam kaj izgubiti. Na koncu se je razpletlo v nekaj fantastičnega. Že od starta sem vedel, da nimam kaj izgubiti. V najslabšem primeru bi bil četrti in že to bi bil uspeh, na katerega nisem sploh pomislil. ”

Odreagirati v tisočinki sekunde
V finalu je dolgo vozil na četrtem mestu, potem pa se je ravno prebil na tretje mesto, ko sta vodilna dva padla. Praktično v predzadnjem ovinku, tik pred skalami in prihodom na cilj. “V tistem ovinku sem vedel, da se lahko zgodi vse. Je najbolj zahrbten na celotni progi. Sam sem šel na notranjo stran. Britanca sem že prehitel. Na koncu pa sta prva dva padla. Ko sem to videl, sem takoj odreagiral, zavrl in zbrano odpeljal do cilja. ” Hitra reakcija v pravem trenutku. Prav to ga je rešilo: “Na sploh je v štirikrosu tako da ni plana, da moraš odreagirati v tisočinki sekunde. Takrat moraš vedeti, kaj narediti. Če ne odreagiraš prav, izgubiš dirko. "

"Razmišljal samo še o skalah in zadnjem ovinku "
"Že večkrat se je kaj podobnega zgodilo. Da so pred koncem dva ali trije padli. Zdaj se je vse skupaj poklopilo meni, ” je priznal Ergaver. Sledil je zaključek. Vedel je, da ga zelo malo loči do naslova svetovnega prvaka. “Ko sem prevzel vodstvo sem vedel, da moram odpeljati še skale in zadnji ovinek. Pač. Ni konec, dokler ne prečkaš črte. Razmišljal sem samo še o skalah in zadnjem ovinku. Skale sem dobro odpeljal. V ovinku pa sem imel težave skozi celotno prvenstvo. Samo o teh dveh stvareh sem razmišljal. Dejansko bi lahko na skalah še vedno prišlo do defekta, do prazne gume. In bilo bi konec. Tako pa se je dobro izšlo. ”

"V bistvu sem kar težko diihal "
Priznal je še, da je bila taktika preprosta. Že od začetka je vedel, da mora najboljšim samo slediti: “Zdaj razmišljam, zakaj nisem poksušal prehitevati že na vrhu, vendar pa zdaj vem, da sem se pametno odločil. Vedel sem, da se lahko zgodi marsikaj V tem ovinku se je v zadnjih letih vedno odločalo. Sam sem vedel, da bom tam tvegal vse. ” Zdaj pa ima najprestižnejši del oblačila v kolesarstvu. Mavrično majico. Pa čeprav ob prihodu na cilj sploh ni mogel verjeti: “To se je tako hitro odvijalo. Nisem verjel, dokler niso vsi rekli, da mi je uspelo, da sem zmagal. Ko pomisliš, kaj se je zgodilo. V bistvu sem kar težko dihal. Vsi so se metali po meni. Bil sem zelo vesel, pa še zadihan od proge in adrenalina. To lahko doživiš enkrat, dvakrat v karieri. ”

"Vedel, da bo ta majica enkrat prišla "
Pri 19-letih mu je uspel izjemen podvig: “Dobiti to majico je bil vedno cilj. Nisem si pa mislil, da bom do nje prišel tako zgodaj. Za letošnje prvenstvo sploh ne. Sem pa vedel, da bo enkrat tudi ta majica prišla. Seveda pa to pomeni, da se bo treba še bolj potruditi. Uskladiti treninge in študijske obveznosti. Do zdaj je bilo tako, da sem trikrat do štirikrat na teden treninge za fizično pripravljenost opravljal v telovadnici. Vsak dan pa poskušam preživeti tudi na kolesu. Čim več. V nasprotnem primeru izgubiš občutek za kolo. ”

"Upam na kakšno podporo "
Na progi v Palah so že postavili velik poster v čast temu uspehu, Mitjin avtomobil je tudi že polepljen, tako da je vsakemu takoj jasno, kdo se vozi v njem. A obenem tudi Mitja upa, da bo ta disciplina počasi pridobila na popularnosti. Tudi z njegovo pomočjo: “Pričakujem predvsem več prepoznavnosti v tem športu. Da bodo ljudje videli, da tudi ta šport dejansko obstaja, in da se nas s tem veliko ukvarja. Seveda upam tudi na kakšno podporo za naslednjo sezono, pri kolesu pa tudi pri treningih. Vse bo prav prišlo. V Ajdovščini sem doživel lep odziv. Tudi sprejem. Neverjetno. Še zdaj vsi govorijo o tem. ”

Atraktivna disciplina brez prave podpore
Disciplina štirikros je veliko izgubila, ko so jo pri Mednarodni kolesarski zvezi odstranili s svetovnega pokala. Eden izmed razlogov je bil, da je priprava proge velik zalogaj za vsakega organizatorja. Prav zato je tekmovalcem v štirikrosu še toliko težje. “Vsaj v mojih očeh je ta disciplina najbolj atraktivna. Vsak, ki si je tekmo ogledal enkrat, je prišel tudi naslednjič. Sicer pa so jo pri Uci-ju vrgli iz programa, zato se tudi sami tekmovalci veliko pogovarjamo o tem, kaj narediti, da bi ljudem pokazali, kako zanimiva je ta disciplina. Da bo še bolj prepoznavna. Pri Uciju pa odločitve itak ne bodo spremenili. To je jasno, ” je poudaril Ergaver.

"Delovne akcije, da se fura in uživa "
Svetovni prvak ali pa zgolj eden izmed številnh tekmovalcev. Ko pride do delovne akcije v Palah to ni pomembno. Mitja Ergaver prime za lopato, grablje … Karkoli. Zgolj zato, da pripravi progo. Z majico se s tega vidika ni prav nič spremenilo. “Nihče ne bo delal proge zate. Progo urejamo sami v klubu Črn trn. Imamo delovne akcije in to je treba narediti, da se potem lahko fura in uživa. Ni izgovorov. Ni važno, kaj si. Če si, je treba delati, če ne ni proge. ” Obenem pa s pogledom v prihodnost upa, da na tem prvenstvu ni ‘porabil ’ že vse sreče: “Upam, da ne. Sicer pa bo v tem športu vedno ali sreča ali nesreča. Enkrat ti uspe, drugič padeš. Je za vse enako, za vse so enake možnosti. ”