Na Gran Sassu brez pričakovanega napada Rogliča

Sedma etapa je bila med kolesarji in navijači podčrtana kot prva prava gorska na tej dirki po Italiji. Teren se je cel dan zlagoma vzpenjal do vznožjev Apeninov, sledil je maratonski zadnji klanec na Campo Imperatore na Gran Sassu, ki pa je bil strm le v zadnjih štirih kilometrih.

Kmalu je bilo jasno, da glavnina nima namena loviti ubežnikov in Davideju Baisu, Karlu Vacku in Simoneju Petilliju se je ponudila velika priložnost, da se vpišejo med zmagovalce na vzponu, kjer je zmagoval tudi sloviti Marco Pantani. V šprintu je bil na koncu najmočnejši Bais, ki je Eolo Kometi prinesel pomembno zmago na domačem Giru.

Nas je bolj zanimalo dogajanje v glavnini, kjer pa so kolesarji podpisali premirje. Na odprtem terenu na vrhu planote Gran Sasso bi bilo težko napasti tudi zaradi močnega vetra, ki je oviral kolesarje. Ker je dirka še dolga, so se zato odločili za premirje, Primož Roglič ni pripravil pričakovanega napada na Remca Evenepoela, ki je tako velikokrat odločilni drugi dan po padcu preživel brez vsakršnega stresa. V šprintu je celo poizkusil z napadom, a je bil Roglič pozoren in je brez težav ostal v zavetrju Remca.

Priložnosti bo vendarle še dovolj, je pa današnji ritem ustrezal tudi nosilcu rožnate majice Aleksandru Leknessundu, ki bo rožnato zadržal vsaj še do nedeljske vožnje na čas. Takrat pričakujemo, da jo bo znova oblekel Evenepoel, bo pa to izredno pomembna etapa v boju za končno zmago in rožnato majico.

Primož Roglič bo moral biti precej bližje kot v prvi etapi, če želi ohraniti stik s svetovnim prvakom. Jutri je pred kolesarji razgibana etapa s tremi vzponi v zaključku, ki bo bržkone prelahka za razlike med favoriti, bo pa kot nalašč za ubežnike.