Na robu : kolesarjenje za življenjem

Dannyjevo življenje je polno razburljivih doživetij, krvavih padcev in milijonov ogledov na spletu.

V brezkompromisnih spominih na kaos v knjigi Na robu: kolesarjenje za mojim življenjem, ki je pri založbi Aktivni mediji izšla v prevodu Jolande Blokar, Danny pripoveduje o svojem uporniškem otroštvu na otoku Skye, o začetkih v vlogi rajderja uličnih trialov, nas popelje v zakulisje svojih treningov in videov ter razkriva, kaj je potrebno, da se povzpneš na višji nivo – tako duševno kot telesno.

“Uničevanje mi je bilo pisano na kožo in lotil sem se ga z vso vnemo. Nikoli nisem uničeval tuje lastnine; nisem bil vandal in tudi ne zloben. Toda pokanje vej in rušenje starih zidov bogu za hrbtom me je navdajalo z nepopisnim zadovoljstvom. Kadar koli so me učitelji vprašali, kaj bom, ko bom velik, sem odgovoril: ‘Strokovnjak za rušenje. ’ Sanjaril sem, da si bom kruh služil z razstreljevanjem hiš, in piljenje umetnosti uničevanja v naravi, pogosto na opuščenih objektih, je postalo konjiček, ki sem mu posvetil ves prosti čas. V šolo v Dunveganu sem pretihotapil očetove žage, da sem med malico žagal veje, in ko sem v lopi odkril dedkovo mačeto iz druge svetovne vojne, je postala nepogrešljivo orodje pri mojem projektu v bližnjem gozdu, kjer sem gradil brlog. ”

Izjemni geni

MacAskill v knjigi ugotavlja, da mu pravzaprav ni jasno, od kod se je vzelo njegovo navdušenje nad kolesarjenjem. Mama je bila namreč tajnica v lokalnem gradbenem podjetju, oče pa kustos Muzeja velikana MacAskilla v Dunveganu, zbirke, posvečene njegovemu slovitemu sorodniku Angusu MacAskillu. Legenda pravi, da je bil visok 236 centimetrov, in v Guinnessovo knjigo rekordov se je zapisal kot »najvišji nebolezenski velikan vseh časov «. Za nameček je bil močan kot bik in je imel največji obseg prsi med »nedebelimi moškimi «, ki je meril osupljivih 200 centimetrov.

“Ni presenetljivo, da je postal lokalni heroj na otoku Berneray, kjer je živel na začetku 19. stoletja. Ko se je razvedelo, da lahko pod vsako roko nese 160 kilogramov težek sod vina, ne da bi se spotil, ga je poiskal svetovno znani P. T. Barnum. Angusu so kmalu plačevali, da je potoval po Ameriki, kjer so ga neštetokrat izzvali k pretepu (v katerem je po navadi najbrž zmagal), in z neverjetnimi podvigi razkazoval svojo moč. Menda je lahko odraslega konja dvignil čez 120 centimetrov visoko ograjo. ”

Dannyjev oče, ki je bil očaran nad temi zgodbami, je leta 1989 odprl muzej, ki je postal znamenitost Skya. Turisti so pogosto zavili vanj. Vsi so hoteli slišati o Angusovem življenju. “Ko sem bil majhen, sem otrokom v šoli razlagal, da smo imeli v družini pošast, ” pripoveduje Danny.

NAROČILO - Danny MacAskill: Na robu

Strast premaga vse ovire

Incident, ki morda najbolje opiše njegovo strast do kolesa, se je zgodil na poletni večer, ko so z nekaj prijatelji v smetnjaku našli zapuščenega medvedka. “Ulice so bile prazne, zato sem igračo posadil na sredo ceste in jo skušal preskočiti s kolesom. Nenadoma sem zaslišal sireno. Tudi luči so utripale. V nekaj sekundah je bilo vse skupaj podobno vdoru v mamilarski brlog. Moj prijatelj policist Carmichael je s patruljnim avtomobilom drvel proti nam. ” Prej je parkiral na koncu ulice in opazoval, kako se je vse skupaj odvijalo.

“Hitro! Bežimo! ” je zavpil nekdo. Vsi se razbežali – eni so skočili v grmovje, drugi so jo pocvirnali na bližnje parkirišče, Danny pa se je skril za smetnjak za steklenice. “Ko sem videl, da se Carmichael plazi okrog parkiranega šolskega avtobusa, sem jo skušal popihati, vendar je bil v hipu pri meni, pograbil je moje kolo in me potisnil ob zid. ” Zrecitiral mu je celo vse pravice.

“Daniel MacAskill, aretiran si zaradi nevarne vožnje s kolesom, ” je besnel. “Kar rečeš, lahko na sodišču uporabimo proti tebi … ” Bilo je naravnost noro, se spominja MacAskill, ki je vmes razmišljal, da se samo vozi s kolesom – nikomur ne razbija oken in ne kolovrati okrog pijan kot mavra.

“Odvlekel me je domov in izjavil, da mi je policija do konca poletja zaplenila kolo. Še huje, moral sem pred otroški odbor – sodišče za otroke –, kjer so me obtožili. Bilo je grozljivo. Ko so našteli moje ‘zločine ’, sem kar videl, kako bom končal v popravnem domu, čeprav se na srečo to ni zgodilo. Namesto tega so me izpustili z opominom. Bil sem brez kolesa, imel pa sem polno malho energije in cele počitnice, ki jih je bilo treba nekako preživeti. Do konca poletja sem se moral zaposliti z drugačnim destruktivnim in nagajivim početjem, zato sem skakal v mreže, netil orjaške krese in s katapultom lansiral kamne proti Carmichaelovi hiši. ”

Vrelec ustvarjalnosti

Vožnja je samo polovica tega, kar počne. Druga plat njegovega življenja je ustvarjalnost. Redko neha sanjariti. Ko gre spat, se mora pogosto prisiliti, da neha razmišljati o kolesu, sicer s težavo zaspi. Enako je, ko je buden. Ko obišče nov kraj, najprej pomisli: S česa bi lahko skočil tule? Rajderjevo oko začne iskati, ocenjevati velikost, prostor in razdalje, potrebne za preskakovanje po različnih predmetih. “Takoj se vprašam, ali je kje kakšna ovira ali oblika, ki bi jo lahko uporabil v novem videu. Celo večnost lahko tavam po prostorih v svoji glavi. Lahko sem v nakupovalnem središču, kjer stikam po trgovini z oblačili, v resnici pa gledam mimo izložbenih oken in lutk v ospredju ter se posvečam tekočim stopnicam za njimi. ”

Ko je naložil prvi video, ni imel nobenih pričakovanj. Pri tem je popolnoma iskren. Pravzaprav Danny MacAskill ni imel niti svojega računalnika. Ko se je njegov prijatelj Dave prijavil v splet, sta videla, da si je posnetek Inspired Bicycles ogledalo že več sto tisoč ljudi; uporabniki z vsega sveta so puščali komentarje. Promet je bil nepredstavljiv, mnenja pa v glavnem pozitivna. “Prebiral sem sporočila trialistov in BMX-arjev, mulcev in starejših rajderjev. Televizijski voditelj, komik in pisec Stephen Fry je video omenil na Twitterju, dotaknil pa se ga je tudi nekdanji zmagovalec Dirke po Franciji Lance Armstrong, ki je bil takrat še največje ime v kolesarskem svetu in še ni padel v nemilost. Vse to mi je pomenilo zelo malo. Nisem se ukvarjal z družbenimi mediji, nisem imel prenosnika, koncept YouTuba in Twitterja pa je bil zame nekaj novega. Redko sem pogledal čez meje kolesarske scene. O internetu se mi ni niti sanjalo. Za nameček leta 2009 nihče ni gledal videov na svojem mobilnem telefonu, iPhone pa je bil še v povojih. Viralni video še ni bil pojem. ”

Slabih deset let kasneje je Danny MacAskill zvezdnik svetovnega formata, ki v knjigi Na robu: kolesarjenje za mojim življenjem opisuje trud, zagnanost, srečo in neverjeten pogum, ki so bili potrebni, da mu je uspelo izvesti nekatere od najbolj norih projektov v svetu gorskokolesarskega triala. Jasno mu je, da bodo prišli boljši, hitrejši, še bolj nori rajderji. To je v naravi človeštva, piše MacAskill, a svetovni javnosti je lahko ob tem jasno le eno: Danny MacAskil je en in edini. Takšnega genija na kolesu ne bo nikoli več!