Najboljše iz Flandrije: 264 km, 19 vzponov in tlakovani odseki

99. dirka po Flandriji
5. april. Datum, ko bo letos na sporedu ena izmed najprestižnejših klasik. Dirka po Flandriji. Znana tudi pod vzdevkom De Ronde. Gre za dirko, ki so jo prvič organizirali leta 1913. Takrat je zmagal Paul Deman. Letos bomo priča že 99. izvedbi. Kar šest kolesarjev je dirko dobilo po trikrat. Tudi dva še aktivna kolesarja Tom Boonen in Fabian Cancellara. V zadnjih desetih letih sta si razdelila šest zmag, letos pa ju na dirki zaradi poškodb ne bo.

Prav zato težko izpostavimo glavnega favorita za zmago. Vsekakor bo dirka zelo odprta. Najboljšo formo v zadnjem času kaže Geraint Thomas, ki bo imel ob sebi tudi Bradleyja Wigginsa, ki vse stavi na Pariz-Roubaix, in Iana Stannarda. Največkrat se izpostavlja Sepa Vanmarckeja, ki je že lani resno ogrožal Fabiana Cancellaro. Potem je tu Etixx Quick Step. Ekipa, ki je vedno dirkala za Toma Boonena ima tudi brez Boonena izjemne posameznike, kot sta Niki Terpstra in Zdenek Štybar, pa tudi lani četrti na dirki Stijn Vandenbergh.

Alexander Kristoff je v izjemni formi in ima ob sebi odličnega Luco Paolinija. Kristoff je tudi po zmagi na De Pannu poudaril, da je Flandrija prvi cilj. Zmagovalec prve letošnje klasike John Degenkolb je sicer padel na dirki Gent-Wevelgem, vendar naj bi bil pripravljen. Peter Sagan je velik dolžnik iz začetka sezone in Slovak ne skriva želje po tem, da bi vendarle dobil prvo pravo klasiko v karieri. Ne smemo pozabiti niti na Grega Van Avermaeta. In potem je tu še lepo število kolesarjev, ki bi lahko premešali štrene na vrhu. Lars Boom, Filippo Pozzato, dvakratni zmagovalec Stijn Devolder, Jurgen Roelandts, Jens Debusschere, Sylvain Chavanel, Alejandro Valverde … Brez Boonena in Cancellare bo to vsekakor drugačna dirka. Na startni listi so tudi Borut Božič, Kristijan Koren in Luka Pibernik.

Trasa dirke
Nad dirki po Flandriji bodo morali kolesarji premagati 264,2 km in kar 19 znamenitih vzponov. Prvih sto kilometrov – dirka se bo začela v Bruggeju – je bolj ali manj ravninskih, potem pa se pravo dirkanje začne. Tokrat naj bi vreme kolesarjem prizaneslo. Dežja ne napovedujejo, temperature pa naj bi se vrtele okrog 10 stopinj celzija. Prvi izmed 19 vzponov bo vzpon na Tiegemberg, ki bo na sporedu po 87 prevoženih kilometrih. 20 kilometrov kasneje se bodo kolesarji prvič povzpeli na Oude Kwaremont. Ta klanec bodo premagali kar trikrat. Sledili bodo klanci Kortekeer, Eikenberg, Wolvenberg, Molenberg, Leberg, Berendries, Kaperij in Kanarieberg.

V zadnjih 55 kilometrih pa bo dirka postala še težja. Ne samo zaradi dolžine, saj bo za kolesarji več kot dvesto kilometrov. Najprej bo spet prišel na vrsto Kwaremont, za njim še Paterberg. Za njima se bodo kolesarji povzpeli še na Koppenberg, Steenbeekdries, Taaienberg in Kruisberg. Tako bodo kolesarji zaključili prvi krog. Spet se bodo povzpeli na Kwaremont in Paterberg. Po slednjem bo do cilja še 13 bolj ali manj ravninskih kilometrov. Cilj bo v mestu Oudenaarde, tam kjer je tudi muzej, posvečen dirki po Flandriji. Prav na predelu, kjer bo ciljni sprint, napovedujejo močnejši nasprotni veter.