Namesto odpadle dirke več kot 1000 km vožnje do doma - s kolesom

Kolesarka Hannah Ludwig je ob koncu sezone 2020, ki je bila zaradi koronavirusa zelo zdesetkana, želela dobro nastopiti na zadnji dirki - Bretagne Ladies Tour, ki bi morala potekati od 28. oktobra do 1. novembra.

20-letna Ludwigova je na prizorišče dirke z avtomobilom prišla skupaj z mamo nekaj dni pred dirko, ravno ko sta parkirali pred hotelom, pa je Ludwigova dobila obvestilo, da je dirka zaradi koronavirusa odpovedana. »Mislila sem si le, da se z avtomobilom zagotovo ne bom vozila še 1000 kilometrov nazaj domov. Nisem bila jezna, bila sem razočarana, ker sem od dirke ogromno pričakovala, a smo se v letošni sezoni na vse odpovedi kar dobro navadili. Mami sem dejala, da bom šla nazaj v Nemčijo s kolesom in najprej je mislila, da se šalim,« je pojasnila Ludwigova, kako je prišla do odločitve za dolgo pot domov.

Nato sta z mamo morali narediti načrt, po katerih poteh se bosta podali domov in koliko kilometrov bo Hannah prevozila vsak dan, da bo zdržala do doma. »Najprej sem razmišljala o štirih dneh, a bi vsak dan prevozila več kot 250 kilometrov, kar bi bilo zelo zelo težko. Nato sva nekoliko prilagodili traso in pot podaljšali na pet dni, toliko bi bilo tudi etap na dirki, zato je bil to dober trening vzdržljivosti zame,« pravi Ludwigova.

Njene etape do doma v mestu Traben v Nemčiji so bile dolge 224, 215, 205, 232 in 151 kilometrov, torej precej več, kot bi prevozila na dirki, a z vzdržljivostjo ni imela težav: »Telo je odlično sodelovalo z mano, ni mi bilo težko na kolesu, le vsak dan sem skorajda zašla v težave, ker sem v prvih treh urah premalo jedla, a sem tudi to premagala. Bilo je nekaj posebnega, lahko sem se vozila počasi po povsem neznanih krajih in res sem uživala na kolesu.«

Evropska prvakinja do 23 let v vožnji na čas je namesto slabe izkušnje pridobila dober trening, njena ekipa pa odlično medijsko zgodbo, ki so jo s pridom izkoristili. Kaj pa je bilo med celotnim podvigom najtežje: »Na začetku tretjega dneva mi je počila zračnica, oster predmet pa mi je ostal v plašču, zato je nisem mogla zamenjati. Vse kolesarske trgovine v okolici so bile zaprte, zato sem morala prvih 70 kilometrov prevoziti s kolesom za vožnjo na čas. Žal sem ravno v prvih 20 kilometrih naletela na blato in makadam, bilo me je zelo strah in nisem verjela, da bom prišla do cilja, a se je na srečo dobro končalo.«