Namesto ogrevanja rumena majica, tekmecem pa strah v kosti

Prvi teden februarja je v kolesarski svet prinesel marsikaj, predvsem pa se je v očeh marsikoga sezona šele zdaj začela zares, saj so se kolesarji preselili na evropska tla. V spodnjih vrsticah smo zbrali osem dogodkov, ki so zaznamovali pretekli teden dni.

Pogačar slavil že na uvodu

Trdo delo v zimskih mesecih je pri Tadeju Pogačarju očitno obrodilo sadove. Po dolgih višinskih pripravah v Sierri Nevadi se je na dirki po Valencii (2.Pro) vrnil na dirke predvsem zato, da bi ujel tekmovalni ritem pred prvim vrhuncem sezone na dirki UAE Tour. A tako kot lani v Algarvu tudi letos Pogačar tekmecem ni prepustil ničesar, ogrevanje na Valenciani se je spremenilo v boj za rumeno majico že po prvi gorski etapi, ko je mladenič s Klanca pri Komendi v zadnjih metrih ugnal Alejandra Valverdeja. V šprintu na vrhu klanca, torej v elementu, ki gre »Balaverdeju« najbolje od rok.

Tadej Pogačar. Foto: Bettini/UAE Emirates

Prva zmaga nove sezone je bila potrditev dobre forme, sobotna druga v kraljevski etapi pa je bila še mnogo bolj impresivna. Pogačar je pospešil na najtežjem odseku zaključnega vzpona, kjer je naklon presegal 20 odstotkov in pogled nazaj je razkril, da ga od tekmecev loči kar zajeten kos asfalta. Od tam dalje vprašanja o zmagovalcu praktično ni bilo več, brez večje krize se je Pogi pripeljal do cilja in pokazal, da bo v letošnji sezoni še precej bolj nevaren kot lani.

»Zmaga je zame pomembna, ker pomeni potrditev, da smo pozimi dobro delali in so se trdi treningi obrestovali. Če pa bi moral ocenjevati svojo formo, bi rekel, da je dobra, ni pa še vrhunska, recimo na ravni z lanske Vuelte. Imam še kar precej rezerv,« je bil v zaključnem intervjuju samozavesten Pogačar. Zagotovo besede, ki bodo konkurenci še bolj nagnale strah v kosti …

Matej Mohorič - šprinter?

Pred začetkom dirke po Valencii je imel Matej Mohorič proste roke, da se v kakšni od etap pomeri za zmago, boj za skupni seštevek pa je zaradi zahtevnega zaključka četrte etape odpisal že pred začetkom. Glede na njegove dosežke na Stravi v pripravljalnem obdobju je Mohorič že na začetku sezone v zelo dobri formi, kar je potrdil na španskih tleh.

A morda ne na terenu, kjer bi to od njega pričakovali. Najbližje zmagi je prišel v tretji etapi, ko je v ciljnem šprintu izkoristil odličen položaj in se prebil kar na tretje mesto. »Pomagal sem Ivanu Cortini, želel sem mu pripraviti položaj za šprint, nato pa sem se znašel v ospredju in izkoristil sem, kar se mi je ponudilo. Ne vem pa, če bi zato že lahko rekli, da sem šprinter,« je rezultat komentiral Mohorič.

Dvakratnega svetovnega prvaka iz mladinskih kategorij v minulih dveh sezonah »tepe«, da je lahko zelo dober na celi vrsti različnih terenov, povsem v svetovnem vrhu pa niti v šprintih niti na vzponih (še) ni. A v vodstvu Bahrain Meride verjamejo, da bo Mohorič lanska razočaranja znal pretvoriti v zmage in mu napovedujejo odlično sezono.

Skupna zmaga za mirno pomlad Bahraina

Mohoričevi ekipni kolegi, tudi Jan Tratnik in Grega Bole, so sezono začeli na dirki po Savdski Arabiji, torej v bližini Bahraina in za njih zato še bolj pomembni. Rezultatski pritisk je bil velik, breme pa predvsem na plečih Marka Cavendisha, a so Britanca rešili ekipni kolegi.

Jan Tratnik je Philu Bauhausu pomagal do skupne zmage v Savdski Arabiji. Foto: Bahrain McLaren

V prvi vrsti Phil Bauhaus, ki se je v tretji etapi podobno kot Mohorič v Valencii kot zadnji pomočnik Cavendisha znašel v ospredju, nato pa izkoristil dobro formo in dosegel etapno zmago, ki je bila minimalni cilj za Bahrain na dirki. Prevzel je vodstvo v skupnem seštevku in apetiti so narasli, tudi Tratnik je moral svojo dobro formo podrediti ekipi in pomoči Bauhausu, a se jim je Nemec oddolžil še z zmago v zadnji etapi in najvišjo stopničko v skupnem seštevku. Zdaj bo nadaljevanje sezone, v kateri Bahrain po prihodu Roda Ellingwortha in McLarna obrača nov list, za »slovensko« ekipo precej bolj mirno.

Van Aert po sedmih mesecih spet na vrhu

Lanske dirke po Franciji Wout van Aert zagotovo ne bo pozabil. Na debiju na rumeni pentlji je najprej slavil etapno zmago, navduševal je z res dominantnimi vožnjami, potem pa se je njegova sezona v trenutku končala, ko je na kronometru v Pauu zadel zaščitno ograjo in dobil zelo globo in nevarno rano na kolku.

Rehabilitacija je trajala kar pet mesecev, na začetku decembra pa mu je zdravniška služba Jumbo Visme prižgala zeleno luč, da se vrne na dirke ciklokrosa. V soboto je dočakal tudi prvo zmago po povratku, dobil je dirko Krawatencroos in se ob prihodu po cilj potrkal po poškodovanem kolku. »Morda res ne gre za eno večjih zmag v moji karieri, a občutek je zagotovo tak. Ogromno stvari mi je šlo po glavi, ko sem prečkal ciljno črto, zmagati pred domačo publiko je sanjsko in predvsem potrditev, da sem še vedno konkurenčen najboljšim.«

Dobrodošel nazaj, Wout!

Še dve sezoni za neuničljivega Valverdeja

Pred začetkom dirke po Valencii je Alejandro Valverde potrdil, da bo v pelotonu vztrajal do konca sezone 2021, ko bo dopolnil 41 let. »Želim si dirkati še dve sezoni na najvišji ravni in biti konkurenčen najboljšim, potem pa bo dovolj. Ne morem se slepiti, leta me nekoliko ovirajo in boj za zmage je težji, a moja želja in ljubezen do kolesarstva ostajata enaki. Težko bo, ko ne bom več povsem zraven najboljših, a vem, da ta dan prihaja,« je bil odkrit Valverde.

V dve desetletji dolgi karieri, ki je bila zaradi dopinškega suspenza za dve leti prekinjena, je Valverde osvojil praktično vse, kar je lahko, predlanska zmaga na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku pa je bila češnja na torti kariere enga najboljših kolesarjev vseh časov. A en veliki cilj tudi za Valverdeja še ostaja.

Alejandro Valverde v šprintih na vrhu vzponov resda ni več nepremagljiv, a pri 39 letih še vedno kaže zavidanja vredno formo. Foto: Sirotti

»V svojo zbirko želim dodati še olimpijsko kolajno, imam odre za zmagovalce na vseh treh tritedenskih dirkah, ogromno velikih zmag, mavrično majico, olimpijska kolajna pa bi bila nekaj posebnega. Vem, da bo zelo težko, a to je moj cilj,« je Valverde potrdil, da bo letos vse podredil vrhunskemu nastopu v Tokiu.

Ne glede na to, kaj si mislite o Valverdeju, spremljamo kolesarja, kakršnih v zgodovini prav veliko ni bilo. Pred seboj imamo še dve leti, da uživamo v šovu, ki ga iz dirke v dirko uprizarja zelena puščica.

V Kolumbiji vlada evforija

Dirka po Kolumbiji resda spada le v kategorijo 2.1, torej stopničko nižje od dirke po Sloveniji, a je predvsem za kolumbijske kolesarje nekaj posebnega, saj se ob cestah zbere nepregledna množica gledalcev, ki so letos zaradi lanske zmage Egana Bernala na Touru še posebej evforični.

Sezono na kolumbijskih cestah začenja tudi Julian Alaphilippe, prejemnik lanske nagrade Velo d’Or, a še bolj kot Alaphilippe navdušujejo gledalci, ki so že na spektakularni predstavitvi ekip na nogometnem štadionu v Tunji napolnili tribune in z vuvuzelami poskrbeli, da je bilo tudi vzdušje povsem nogometno.

Tudi kolesarji so bili vidno navdušeni, za zmago pa bi se morali po napovedih pomeriti predvsem južnoameriški kolesarji (Higuita, Martinez, Bernal, Carapaz, Betancur, …). Pred nami je nedvomno poseben teden dirkanja v Kolumbiji.

Prva zmaga za Ale BTC Ljubljana

Po združitvi z ekipo Ale in prehodom v svetovno serijo je (zdaj le še delno) ljubljanska zasedba BTC City Ljubljana dosegla tudi prvo zmago. Zanjo je na ženski dirki prve kategorije v Valencii poskrbela italijanska državna prvakinja Marta Bastianelli, ki je v šprintu ugnala rojakinjo Barbaro Guarischi.

Spodbuden je tudi začetek sezone slovenskih kolesark v dresu italijansko-ljubljanske ekipe, čeprav na tisti zares vrhunski rezultat še čakamo. Urša Pintar je sezono žal začela s padcem v Avstraliji, so pa tudi ostale dokazale, da se dobro znajdejo med svetovno elito. Ko bo tisto pravo tekmovalno formo ujela še Eugenia Bujak, bomo v teh vrsticah morda pisali tudi o slovenskih zmagah.

Blaža slavila v Dubaju

Blaža Pintarič v zadnjih letih blesti v maratonu, v letošnji sezoni je eden od njenih ciljev serija Hero, v katero so združeni maratoni v Dubaju, najbolj znani v Dolomitih po Sella Rondi, zadnji pa bo na sporedu oktobra na Tajskem. Prvega v puščavi v Dubaju je Pintaričeva dobila, z izvrstno vožnjo po tretjini tekmovanja Hero World Series tako vodi tudi v skupnem seštevku tega novonastalega tekmovanja. Pintaričeva se je več kot očitno prebila v sam maratonski gorskokolesarski vrh.

Rubriko Hudičev jezik boste na spletni strani Bicikel.com lahko spremljali vsak torek.