Neverjetna pot Mitje Roka in njegov poklon Juretu Robiču

"Počasi se zavedam velikosti tega dosežka"
»Pred startom sem verjel, da lahko pridem na oder za zmagovalce. Da bom zmagal? Na to si nisem upal niti pomisliti. Cilj je bil preprost. Kot vedno, čim hitreje priti okrog, toda tokrat po pameti, « se je zdaj tistega četrtka popoldne spomnil Mitja Rok in v soboto popoldne, po 45 urah in 25 minutah neprestane vožnje pa je dosegel neverjetno. Veselil se je presenetljive, a povsem zaslužene zmage:

»Ta zmaga je neverjeten preobrat in presenečenje. Nikoli je nisem pričakoval, še v cilju kar nisem mogel verjeti, da sem dejansko zmagal in da sem dosegel nekaj neverjetnega. Občutki in spoznanja se sedaj z vsakim dnem počasi zbirajo in oblikujejo v neverjetno celoto. Počasi se zavedam velikosti dosežka. «

Četrti zmagovalec se je poklonil Juretu Robiču
Tako pa je tiste prve vtise opisal Mitja Rok, ki je po hudem boju premagal Joachima Ladlerja. Postal je četrti zmagovalec v sedmih izvedbah ekstremne dirke. Predvsem pa je dosegel nekaj, kar je uspelo tudi njegovemu velikemu vzorniku Juretu Robiču, ki ga je »v živo « spoznal leta 2010. Mitja Rok je takrat nastopil na prvem Dosu, Robič pa – kasneje se je, žal, izkazalo – da na njegovem zadnjem. Takrat je Robič v neverjetno zahtevnih pogojih zmagal:

»Kot mali tekmovalec sem imel neizmerno čast, da sem v živo lahko videl Juretove neverjetne sposobnosti. In to v živo. Na dirki, ki jo je tako neizmerno oboževal. Ko se je pripeljal s polno hitrostjo mimo mene, sem bil izredno navdušen. Bilo je neverjetno. « In Robiču se je znal pokloniti še z nečim. Na Vršič je postavil najboljši čas, čeprav se s tem med dirko sploh ni obremnjeval. Čeprav še vedno pod vtisom zmage, pa se vseeno dobro spominja, kdaj je bilo najtežje: »Takrat, ko sem se ukvarjal z napadi spanca in padcem motivacije. Tukaj pa je svojo moč pokazala ekipa in mi zelo hitro pomagala sesti na kolo. «

12 tisoč kilometrov v domačem okolju
In tako je na najboljši možni način unovčil številne kilometre, ki jih je naredil v pripravljelnem obdobju. Prepričan, da se lahko kljub hudi zimi tudi v domačih krajih dovolj dobro pripravi, sploh ni odšel v toplejše kraje. Vseeno se je na njegovem števcu številka zdaj ustavila pri 12 tisoč kilometrih: »Zaradi zime je bilo težko, tako da sem kar nekaj ur nabral s sprehodi z nahrbtnikom na bližnjo Slivnico. «

O prihodnosti v ekstremnem kolesarstvu sicer še ne razmišlja, a dejstvo je, da bi naslednje leto z veseljem branil zmago: »Vsekakor bi bilo drugače, če bi to storil. Mislim, da bo konkurenca zdaj name gledala drugače in bo verjetno precej bolj previdna na moje poteze. «

Z nasveti mu pomaga Matej Mugerli
A poleg tega, da se Mitja Rok spremljevalni ekipi kar ne more zahvaliti za odlično opravljeno delo, je nekdo, ki ga vedno rad izpostavi. Nekdo, ki mu je pomagal, ko leta 2009 praktično še ni vedel, kaj je dirkalno kolo: »Pri taktiki, nasvetih in znanju mi ogromno pomaga profesionalni kolesar Matej Mugerli. Brez njega bi bil najverjetneje še vedno nekje na štartu kolesarske poti in se čudil kaj nekateri zmorejo in vse skupaj bi se mi še vedno zdela znanstvena fantastika. «

A ta fantastika je zdaj postala resničnost. Kaj se lahko razvije iz vsega tega pa je seveda odvistno tudi od finančnih sredstev: »Sicer nimam nobenih posebnih ambicij. Že nekaj časa si želim na dirko okoli Avstrije. Verjamem pa, da bom kmalu stal tudi na startu teh dirk. « Vprašanje je torej samo, na kateri izmed stopničk na odru za zmagovalce bo stal na koncu teh dirk. Zakaj pa ne spet na najvišji?