Anketa revije Bicikel.com: Kolesarimo skupajRevija Bicikel.com prehaja v osmo leto! Kaj vam je v reviji všeč? Katerih vsebin primanjkuje? Svetujte nam!
Nostalgija - Revija BICIKEL (03)
Nostalgija - Revija BICIKEL (03)
11.03.2014 AVTOR: BOSTJAN SVETE
Najlaže je kupiti novo kolo. Težje pa je ohraniti starega.
Anketa revije Bicikel.com: Kolesarimo skupajRevija Bicikel.com prehaja v osmo leto! Kaj vam je v reviji všeč? Katerih vsebin primanjkuje? Svetujte nam!
Skoraj šestdesetletna Puch Styria, ki se je za las izognila smetišču, bo po zaslugi mojstrov iz Karocikel delavnice zdaj spet služila svojemu namenu. Nastala je nova zgodba in Matej pravi, da med ležerno vožnjo skozi Ljubljano še nikdar ni tako užival v kolesarjenju. Puch Styria pa ni edina legenda v tej reviji. Kaj pravite na šestnajst let staro gorsko kolo, ki še danes funkcionira?
Se spomnite, kaj ste vozili leta 1998? Ko smo v korenine pred seboj strmeli čez vilice Rock Shox Judy, si večina ni mogla predstavljati, kam bo zavila prihodnost gorskega kolesarjenja. In napredek je bil strašanski, seveda pa tudi marketinško premišljen in časovno natančno tempiran. V naslednjih šestnajstih letih je marsikdo zamenjal prav toliko gorskih koles in za vsako trdil, da je boljše od prejšnjega. In z vidika tehnološkega napredka je bilo to – skoraj vedno – tudi res. Ne bom floskulaško kritiziral sodobnega turbopotrošništva. Bicikel ni taka revija. Pa vendar: ali smo izgubili dušo?
Med ustvarjanjem tokratne številke Bicikla nas je vse na uredništvu navdušil Milan Rejec, Milan48, kot ga pozna večina, ki še leta 2014 vztraja na predmetu našega poželenja iz časa, ko smo imeli več las in manj maščevja okoli života. GT STS. Karbon je bil v tistih časih redkejši kot kolesa brez tistih hecnih rogov na balanci. Milan ni bil edini, ki si je kolo kupil. Je pa eden izmed redkih na svetu, ki ga vozi še danes. Da si je to omogočil, ni bilo poceni. Ekonomsko gledano, bi se mu verjetno bolj splačalo kupiti novo kolo kot kupovati nadomestne Shimanove dele na desetletno zalogo.
Seveda se pojavi vprašanje, ali Milan s svojo 26-palčno in – kot sam pravi – prekratko medosno razdaljo na svojih turah uživa kaj manj kot nekdo na tventinajnerju letnika 2014. Vprašanje je zgolj retorično. Seveda ne. Vprašanje pa je tudi, ali uživa kaj bolj. Tokrat odgovor ni enoznačen. Kot je zapisano v članku o Milanovem kolesu, namreč ni pomembno »s čim, ampak s kom in kje «. Ali parafrazirano: ni pomembno kolo, pomembni so kolesarji. Kar seveda ne pomeni, da nimajo prav tisti, ki so ves čas v stiku s trendi, vsako leto z novim kolesom, in z garažo v vrednosti petmestne številke.
Navsezadnje je kolo zgolj športni rekvizit, ki je pač bolj kompleksen in dražji od teniškega loparja ali nogometne žoge, a zato tudi toliko bolj cenjen, da ne zapišem oboževan in seveda tudi občudovan. Po več kot dvajsetih letih bolj ali manj resnega kolesarjenja po slovenskih terenih počasi prihaja čas za nostalgijo in za spomin na tista dobra stara leta na jeklenih okvirjih in obupno delujočih amortizerjih (če so sploh bili). Ali je bilo takrat res bolje? Seveda ne. Je pa res, da nismo nič manj uživali.
Kazalo vsebine marčevske številke revije Bicikel.
Kaj vozi nam je predstavil Milan Rejec, Milan_48
Ogledali smo si stanje v ženskem profesionalnem kolesarstvu.
Marko Kump v pričakovanju spomladanskih klasik.
Dan smo preživeli v družbi kolesark prve slovenske profesionalne ženske ekipe.
Vida Ceglar ni profesionalka je pa strastna amatereska kolesarka.
Rukola - vključite jo redno na jedilnik.
Še malo in začela se bo tekmovalna sezona tudi v najmlajših kategorijah.
Trek Remedy je bilo eno od štirih koles s katerimi smo se zapeljeli tokrat.
Bojan Udovič 3. del
Se spomnite, kaj ste vozili leta 1998? Ko smo v korenine pred seboj strmeli čez vilice Rock Shox Judy, si večina ni mogla predstavljati, kam bo zavila prihodnost gorskega kolesarjenja. In napredek je bil strašanski, seveda pa tudi marketinško premišljen in časovno natančno tempiran. V naslednjih šestnajstih letih je marsikdo zamenjal prav toliko gorskih koles in za vsako trdil, da je boljše od prejšnjega. In z vidika tehnološkega napredka je bilo to – skoraj vedno – tudi res. Ne bom floskulaško kritiziral sodobnega turbopotrošništva. Bicikel ni taka revija. Pa vendar: ali smo izgubili dušo?
Med ustvarjanjem tokratne številke Bicikla nas je vse na uredništvu navdušil Milan Rejec, Milan48, kot ga pozna večina, ki še leta 2014 vztraja na predmetu našega poželenja iz časa, ko smo imeli več las in manj maščevja okoli života. GT STS. Karbon je bil v tistih časih redkejši kot kolesa brez tistih hecnih rogov na balanci. Milan ni bil edini, ki si je kolo kupil. Je pa eden izmed redkih na svetu, ki ga vozi še danes. Da si je to omogočil, ni bilo poceni. Ekonomsko gledano, bi se mu verjetno bolj splačalo kupiti novo kolo kot kupovati nadomestne Shimanove dele na desetletno zalogo.
Seveda se pojavi vprašanje, ali Milan s svojo 26-palčno in – kot sam pravi – prekratko medosno razdaljo na svojih turah uživa kaj manj kot nekdo na tventinajnerju letnika 2014. Vprašanje je zgolj retorično. Seveda ne. Vprašanje pa je tudi, ali uživa kaj bolj. Tokrat odgovor ni enoznačen. Kot je zapisano v članku o Milanovem kolesu, namreč ni pomembno »s čim, ampak s kom in kje «. Ali parafrazirano: ni pomembno kolo, pomembni so kolesarji. Kar seveda ne pomeni, da nimajo prav tisti, ki so ves čas v stiku s trendi, vsako leto z novim kolesom, in z garažo v vrednosti petmestne številke.
Navsezadnje je kolo zgolj športni rekvizit, ki je pač bolj kompleksen in dražji od teniškega loparja ali nogometne žoge, a zato tudi toliko bolj cenjen, da ne zapišem oboževan in seveda tudi občudovan. Po več kot dvajsetih letih bolj ali manj resnega kolesarjenja po slovenskih terenih počasi prihaja čas za nostalgijo in za spomin na tista dobra stara leta na jeklenih okvirjih in obupno delujočih amortizerjih (če so sploh bili). Ali je bilo takrat res bolje? Seveda ne. Je pa res, da nismo nič manj uživali.
Kazalo vsebine marčevske številke revije Bicikel.
Kaj vozi nam je predstavil Milan Rejec, Milan_48
Ogledali smo si stanje v ženskem profesionalnem kolesarstvu.
Marko Kump v pričakovanju spomladanskih klasik.
Dan smo preživeli v družbi kolesark prve slovenske profesionalne ženske ekipe.
Vida Ceglar ni profesionalka je pa strastna amatereska kolesarka.
Rukola - vključite jo redno na jedilnik.
Še malo in začela se bo tekmovalna sezona tudi v najmlajših kategorijah.
Trek Remedy je bilo eno od štirih koles s katerimi smo se zapeljeli tokrat.
Bojan Udovič 3. del
Značke:
Cestno
Komentarji
ODGOVORI
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
Super,da se malo piše o ženskem kolesarstvu. Zanimivo je bilo tudi prebrat tistih par številk o plačah profičev