Od Pariza do Nice številne pasti, kronometer in vzponi

Pariz-Nica je že tradicionalna etapna dirka v koledarju mednarodne kolesarske zveze. Letos bo na sporedu že 80. izvedba. Vajeni smo že, da jo izpeljejo v začetku marca in to dirko mnogi kolesarji izkoristijo za pripravo na belgijske klasike.

V zadnjih letih dirka sicer nekoliko izgublja boj za najboljše kolesarje z dirko Tirreno-Adriatico, ki poteka v zelo podobnem terminu. V preteklih letih sta se dirki le delno prekrivali, letos pa se popolnoma, s tem da ima italijanska dirka eno etapo manj. Lani je italijansko preizkušnjo dobil Tadej Pogačar, v Franciji pa je vse do padca v zadnji etapi prepričljivo vodil Primož Roglič.

Dirki pravijo tudi dirka proti soncu. Na sporedu bo od 6. marca do 13. marca. Od Mantes la Ville do Angleške promenade v Nici. Zdaj je že v navadi, da se vse začne v departmaju Yvelines. Dirka je znana po tem, da skriva veliko pasti. V prvih dneh bodo to razgibane ceste, ki bodo ponujale možnost, da pride do selekcije v vožnji na veter. Dodaten poligon za napad predstavlja krajši vzpon Breuil Bois šest kilometrov pred ciljem.

Naslednji dve etapi bosta podobni. Verjetnost, da bi se glavnina razbila na veter je velika, predvsem zaključek druge etape pa je po meri sprinterjev. Tretja etapa se konča na 44 kilometrov dolgem razgibanem krogu. 9. marca bo na sporedu 4. etapa. Posamična vožnja na čas. Dolga bo vsega 13,4 km. Domerat bo gostil start, cilj pa Montlucon. Govorimo o nadvse razgibani trasi.

Zaključni klanec Cote de la rue Buffon je kratek, a naklon je tik pred ciljem kar 14-odstoten. Sicer pa gre za sedemsto metrov dolg klanec z 8,6-odstotnim povprečnim naklonom. Naslednja etapa bo ponudila kar tri vzpone prve kategorije ter po enega druge in tretje. Skupno 3350 metrov nadmorske višine v 188 kilometrov dolgi etapi. Z 2900 metri nadmorske višine bo naslednji dan nekoliko lažja, a zato kar 213 kilometrov dolga šesta etapa.

Sledil bo že po tradiciji zahteven zaključni vikend. Sobota je namenjena obisku ciljnega vzpona na višji nadmorski višini. Tokrat bodo kolesarji po ne pretirano zahtevnem terenu s startom v Nici prišli do Le Plan du Vara in kasneje Lantousqueja. Sledil bo ciljni vzpon Col de Turini. Prelaz, ki so ga kolesarji obiskali tudi na dirki po Franciji leta 2020.

Takrat ni prinesel večjih razlik saj je bil na sporedu v drugi etapi, tokrat pa bo cilj na 1607 metrov visokem vrhu. Klanec je dolg 14,9 km, povprečni naklon pa je 7,3-odstoten. Zadnji dan pa še start in cilj v Nici. Angleška promenada bo v središču pozornosti. Najprej trije vzponi druge kategorije - prvi bo Levens, kjer se je lanska dirka končala -, potem pa vzpon prve kategorije na Cote de Peille in spust v Nico.


Od tam pa še Col d’Eze. Klanec je dolg šest kilometrov, povprečni naklon pa je 7,6-odstoten. Potem pa samo še spust do cilja v Nici. Etapa bo dolga 115 kilometrov. Lani je dirko po padcu Rogliča še drugič zapored dobil Maximilian Schachmann. Z največjim številom zmag se lahko pohvali Sean Kelly. Kar sedemkrat je bil najboljši. Simon Špilak je kot najboljši Slovenec na tej dirki leta 2015 zasedel končno tretje mesto. Boljša sta bila Richie Porte in Michal Kwiatkowski. Bo Roglič poskušal letos spet dobiti preizkušnjo? Nekateri viri pravijo, da se bo vrnil na dirko, a uradno njegov program dirk še ni potrjen.


Pariz-Nica, etape:
Nedelja, 6. marec, 1. etapa: Mantes-la-Ville > Mantes-la-Ville, 159,8 km
Ponedeljek, 7. marec, 2. etapa: Auffargis > Orléans, 159,2 km
Torek, 8. marec, 3. etapa: Vierzon > Dun-le-Palestel, 190,8 km
Sreda, 9. marec, 4. etapa: Domérat > Montluçon, 13,4 km (vožnja na čas)
Četrtek, 10. marec, 5. etapa: Saint-Just-Saint-Rambert > Saint-Sauveur-de-Montagut, 188,8 km
Petek, 11. marec, 6. etapa: Courthézon > Aubagne, 213,6 km
Sobota, 12. marec, 7. etapa: Nica > Col de Turini La Bollène-Vésubie, 155,4 km
Nedelja, 13. marec, 8. etapa: Nica > Nica, 115,6 km