Odgovor "skesancem": Vsak je imel izbiro

"Tega, kar sem lahko o nekdanjih Armstrongovih kolegih prebiral v zadnjem času, tega nočem prebirati. Njihova pričanja so v skladu z njihovimi karakterji. Žene jih denar," je v obsežnem intervjuju za časopis Le Quotidien dejal Benoit Joachim. Novinarju Denisu Bastienu je jasno odgovarjal na provokativna vprašanja, seveda vsa povezana z Armstrongom in tudi z odvzemom sedmih zmag na Touru.

"Bil sem presenečen in zelo ogorčen. Mislim, da je bil Armstrong velik šampion in bo tak tudi ostal. Mislim, da bi morali imeti zmagovalca za vse dirke. V tistih letih je to bil Armstrong. Odločili so se, da bodo te dirke ostale brez zmagovalca, vendar pa so pustili drugega in tretjega. Zakaj? Tudi o njih se dvomi. Zato je zame Armstrong še vedno šampion."

Joachim je poudaril, da je sam pod vodstvom Johana Bruyneela dirkal kar devet let, torej več kot vsi, ki so potem pričali proti Armstrongu in obenem tudi Bruyneelu. Vseeno pa ga iz Usade niso povabili na pričanje. Očitno so vedeli, da ne bo povedal nič takega, kar bi jim pomagalo pri iskanju dokazov proti Armstrongu. "Na podlagi tega dvomim v resnost te preiskave. Zakaj zdaj? Ta preiskava se mi zdi smešna," je pojasnil Joachim.

O pričah pa naslednje: "To so šibke priče, zelo šibke. Gre za kolesarje, ki so kolesarstvo znali izkoristiti in zaslužiti. Postali so slavni. Spregovorili pa so pred upokojitvijo. Oprostili so jim nekdanje grehe. Za kolesarja, ki ima za seboj 15 let kariere, ki je obogatel in si zgradil ugled, se mi to zdi nespametno. Če so nameravali kaj povedati, zakaj potem tega niso povedali pred desetimi leti."

Joachim je poudaril, da je nesmisel, da zdaj tudi organizator zahteva, da Armstrong vrne denar, ki ga je prejel za dosežke, saj bi potem morali tudi sponzorji premisliti, koliko so v tistem času zaslužili na račun takega imena kot je Lance Armstrong. "Bodimo realni. Doping v kolesarstvu je vedno bil in tudi vedno bo. Že 40 ali 50 let kolesarji nekaj jemljejo. Kjer se lahko nekaj pridobi, zasluži, tam obstaja tudi goljufanje. Pa naj gre za šport ali posel. Žal mi je, da nekateri ljudje zdaj trdijo, da je svet bel. Svet nikoli ni bil bel. V tem primeru so bili vsi kolesarji črni, kar naenkrat pa nas hočejo prepričati, da so postali beli. Če spremljate medije, ugotovite, da imajo podporo. Nekdo, ki je lagal in goljufal, se ne bi smel pretvarjati, da je bolj bel kot drugi. Taki ljudje sploh ne bi smeli spregovoriti."

Tudi sam je leta 2000 padel na dopinški kontroli. V vzorcu so mu našli sledi nandrolona, vendar so ga kasneje oprostili, ker prišlo do napak v postopku. Zanimiv je bil njegov odgovor na to, če je poznal zloglasnega zdravnika Micheleja Ferrarija in če je z njim sodeloval: "Lahko bi sodeloval z njim. Na žalost, in to resno mislim, na žalost tega iz različnih razlogov nisem storil. Prvi je bil ekonomski, drugi je bil povezan z mojim zdravjem, tretji pa je bil strah, da bom padel na dopinški kontroli. To zelo obžalujem. Če pomislim, kaj vse bi lahko imel, če bi sodeloval z njim ... Moja kariera bi bila uspešnejša, plača višja. Le malokdo pa je padel na dopinški kontroli. Mogoče bi moral ubrati to pot. A, če bi to storil, bi zdaj molčal."

Joachim je te besede še podkrepil: "Če pomislim, kaj vse so zmagali nekateri športniki, ki so sodelovanje z njim priznali. Njihove kariere so bile daljše, ostali so zdravi. Zdaj, ob koncu karier priznajo, da so jemali nedovoljena poživila, vendar pa so jim vsi že odpustili. Sprejmejo šestmesečno prepoved nastopanja v zimskem času in naslednjo sezono že lahko dirkajo. Če to primerjamo z Armstrongom, potem je to nesorazmerno. Če se vrnem k Ferrariju. Nihče ni obžaloval, da je sodeloval z njim."

Joachim je Ferrarija označil za genija, ki je sam tak strokovnjak, da mu niso bili kos niti tisti, ki so se združeno borili proti dopingu: "Kot poslovnežu mu gre odlično. Z medicinskega vidika pa, njegovim pacientom gre odlično, vsaj večini od njih." V nadaljevanju je svoje razmišljanje prenesel tudi na kolesarje, ki so zdaj priznali jemanje nedovoljenih poživil. Poudaril je, da bi si tudi sam želel takih karier. Več časa so služili, zdaj pa so se sprijaznili s tem, da jim bo pač tisti teden ali dva nekoliko neprijetno: "Vendar pa to ni nič v primerjavi s 15-letnimi karierami. Če primerjamo. Po mojem mnenju je z njihovega vidika vse skupaj bolj pozitivno kot negativno."

Zdaj 36-letni Luksemburžan je odločno odgovoril tudi na trditve, da so bili takrat pač taki časi, da prave izbire kolesar sploh ni imel, da so bili kolesarji skorajda prisiljeni v jemanje nedovoljenih poživil ... "Še vedno ni šlo za organiziran doping. Tudi sam sem imel priložnost, da bi posegel po tem, pa sem to zavrnil. To ni bilo nujno. Vsak športnik je imel izbiro. Če sem se srečal s Ferrarijem, on pa mi je ponudil sodelovanje, sem lahko rekel da ali pa ne. To je bila moja izbira. Nihče te ne more prisiliti. Hamilton se je odločil drugače. Po mojem mnenju ekipa pri tem ni imela nič. Po aferi Festina so se menedžerji prestrašili. Iz ekipnega dopinga je vse skupaj prešlo na doping posameznika. Ferrari in Fuentes imata stranke iz različnih ekip. To so kolesarji, ki sami sprejmejo odločitve."

Kljub vsemu je zdaj upokojeni kolesar, ki je od leta 1999 do konca leta 2006 vozil za US Postal Service, potem pa za Discovery Channel, kariero pa je kasneje nadaljeval v Astani, poudaril, da ima kolesarstvo pred sabo še lepo prihodnost, čeprav mnogi trdijo, da ga doping uničuje: "Ne bodimo naivni. Res je. Veliko je goljufov, vendar je teh poln ves svet. Mislim, da se v kolesarstvo splača investirati."