Osem etap, veliko vprašanj in iskanje Jonasovega naslednika

Osem etap, veliko vprašanj in iskanje Jonasovega naslednika
30.05.2024 AVTOR: DZ, vir: Criterium du Dauphine

Dirka po Italiji se je šele dobro končala, že je tu ena izmed najprestižnejših, predvsem pa najtežjih krajših etapnih dirk - dirka po Dofineji. V karavano se vrača tudi Primož Roglič.

Letos bo na sporedu že 76. dirka po Dofineji, ki vsako leto velja za eno izmed zadnjih preizkušenj pred dirko po Franciji. Mnogi kolesarji jo jemljejo kot pripravo na veliki Tour. Dirka je vsekakor nadvse zahtevna. Po višinskih metrih in številnih vzponih je ena izmed najtežjih, če ne celo najtežja izmed krajših etapnih dirk.

Tudi letos bo tako. Začela se bo v nedeljo 2. junija, končala pa teden dni kasneje. Kolesarji bodo imeli na voljo osem etap. Saint Pourcain sur Sioule bo gostil začetek dirke. Tu bo start in cilj prve etape, ki bo po številu metrov nadmorske višine najlažja izmed vseh. Vseeno bodo kolesarji morali premagati 1891 metrov nadmorske višine. Že naslednji dan bo na sporedu ciljni vzpon.

Ne bo ekstremno zahteven, pa vendarle bo pokazal prve znake, kdo je dober in kdo ne. Podobno velja za tretjo etapo. Potem pa bo sledila posamična vožnja na čas. Razgibana in dolga 34,4 km. Zaključne tri etape bodo zares zahtevne. Vse se bodo končale na vrhu vzponov. Šesta na Le Collet d’Allevard, sedma na Samoens 1600 in zadnja osma na že s Toura poznanem Plateau des Glieresu. Več o etapah v nadaljevanju.

Tu pa so imena izpostavljenih kolesarjev. Kot vsako leto bo startna lista zelo bogata. V prvi vrsti moramo omeniti Primoža Rogliča. vrača se na dirke. Letos je za njim slabši uvod v sezono. Na dirki Pariz-Nica ni bil konkurenčen najboljšim, zablestel je v uvodnem kronometru na dirki po Baskiji, potem pa padel v znamenitem množičnem padcu.

Višinske priprave je letos oddelal v Sierri Nevadi. Zdaj se po daljši pavzi - na dirki po Baskiji je v hudem padcu staknil poškodbo kolena - vrača v karavano in na dirke. Dirko po Dofineji je enkrat že dobil. Takrat sta z Jonasom Vingegaardom povsem prevladovala. Kasneje pa je Vingegaard dobil Tour, medtem ko je Roglič padel. Jonasa Vingegaarda letos zaradi poškodbe, ki jo je staknil v istem padcu kot Roglič na startu ne bo.

Zaenkrat še lovi formo in bije bitko s časom, če se bo lahko dovolj dobro pripravil za nastop na Touru. Zato pa bo na startu Remco Evenepoel. Tudi zanj bo to prva dirka po padcu na dirki po Baskiji. Mediji najbolj izpostavljajo prav dvoboj Roglič/Evenepoel. V zadnjih letih sta jih imela že kar nekaj. A na startu ne bosta edina kandidata za vrh.

Felix Gall letos še ni pokazal tistega, kar zna, njegov Decathlon AG2R pa blesti. Tu so še vsaj zmagovalec dirke po Romandiji Carlos Rodriguez, pa Juan Ayuso, Aleksander Vlasov, Jai Hindley, David Gaudu, Sepp Kuss, Matteo Jorgenson, Tao Geoghegan Hart, Mikel Landa, Warren Barguil … Obeta se zanimivo dirkanje. Startna lista še ni popolna.

Etape dirke po Dofineji

2. junij, 1. etapa: Saint Pourcain sur Sioule-Saint Pourcain sur Sioule, 172,5 km (ravninska etapa, 1891 metrov nadmorske višine)
Etapa sicer še zdaleč ni ravninska, a vseeno bodo morali kolesarji premagati skoraj dva tisoč metrov nadmorske višine. V prvem delu etape bodo na sporedu trije kategoriziranih vzponi, ki pa niso posebej zahtevni. Sprinterji, ki bodo na startu bodo vsekakor želeli izkoristiti eno izmed redkih priložnosti. Za ogled zaključnih kilometrov bodo imeli dovolj priložnosti, saj bo cilj ob tretjem prečkanju ciljne črte.

Vzponi:
Cote de Jenzat (na 17,5 km): dolžina 1,4 km, povprečni naklon 6,9 %, nadmorska višina 395 m, 4. kategorija
Cote de Gannat (na 26,9 km): dolžina 2,5 km, povprečni naklon 6 %, nadmorska višina 518 m, 3. kategorija
Cote de Chouvigny (na 44,4 km): dolžina 2,4 km, povprečni naklon 7,9 %, nadmorska višina 532 m, 3. kategorija

3. junij, 2. etapa: Gannat-Col de La Loge, 142 km (razgibana etapa, 2499 metrov nadmorske višine)
Razgiban teren poskrbi za nabiranje višinskih metrov. V prvem delu sicer ne pretirano dolge etape sta dva kategorizirana vzpona. Prvi tretje in drugi druge kategorije. A pomembnejši je zaključni del. Zadnjih 25 kilometrov etape poteka navzgor. Vmes sta tudi dva kategorizirana vzpona. Ne pretirano strma, gre pa za vzpona druge in tretje kategorije. Vrh zadnjega bo po 134 kilometrih dirkanja. Od tu naprej pa se cesta še vedno vzpenja vse do cilja na 1255 metrih nadmorske višine. To bo priložnost za ubežnike, med najboljšimi pa lahko pričakujemo tudi dolg sprint.

Vzponi:
Col te de Fagot (na 45,1 km): dolžina 5,3 km, povprečni naklon 5,4 %, nadmorska višina 699 m, 3. kategorija
Col Saint Thomas (na 67,4 km): dolžina 4,5 km, povprečni naklon 6,6 %, nadmorska višina 936 m, 2. kategorija
Cote de Saint Georges en Couzan (na 124,4 km): dolžina 7 km, povprečni naklon 5,8 %, nadmorska višina 872 m, 2. kategorija
Col de la Croix Ladret (na 134,3 km): dolžina 3,1 km, povprečni naklon 6,1 %, nadmorska višina 1060 m, 3. kategorija

4. junij, 3. etapa: Celles sur Durolle-Les Estables, 181,7 km (razgibana etapa, 2833 m nadmorske višine)
Dobrih 180 kilometrov dolga etapa z nekaj manj kot tri tisoč metri nadmorske višine in petimi kategoriziranimi vzponi. Ne gre za pretirano zahtevne klance. Predvsem pa gre za kratke vzpona, nekateri med njimi so tudi nekoliko strmejši. Najtežji je vzpon druge kategorije Sain Victor sur Arlanc, ki pa je na sporedu dobrih 90 kilometrov pred ciljem. Zadnjih 60 kilometrov se cesta postopoma vzpenja. Vmes sta tudi dva kategorizirana klanca. Potem pa sledi spust in ciljni klanec tretje kategorije. Dolg je 3,8 km, povprečni naklon pa je 5,2-odstoten. Primeren za dolg sprint kolesarjev, kot je tudi Primož Roglič. Če seveda ne bo že prej v igri za zmago ubežna skupina.

Vzponi:
Cote d’Augerolles (na 22,1 km): dolžina 2,6 km, povprečni naklon 5,2 %, nadmorska višina 542 m, 4. kategorija
Cote de Saint Victor sur Arlanc (na 87,6 km): dolžina 3,1 km, povprečni naklon 9,4 %, nadmorska višina 977 m, 2. kategorija
Cote de Retournac (na 125 km): dolžina 3,2 km, povprečni naklon 5,4 %, nadmorska višina 695 m, 3. kategorija
Cote de Valogeon (na 147,1 km): dolžina 2 km, povprečni naklon 5,2 %, nadmorska višina 1129 m, 4. kategorija
Cote des Estables (na 181,7 km): dolžina 3,8 km, povprečni naklon 5,2 %, nadmorska višina 1341 m, 3. kategorija

5. junij, 4. etapa: Saint Germain Laval-Neulise, 34,4 km (posamična vožnja na čas, 427 m nadmorske višine)
Na dirki po Dofineji že po tradiciji izpeljejo tudi posamično vožnjo na čas, ki je tudi primerno dolga. Kolesarji bodo morali premagati dobrih 34 kilometrov. Ti bodo za tako disciplino še kako razgibani, saj bo na trasi več kot štiristo metrov nadmorske višine. Na voljo bosta dva vmesna časa. Prvi po desetih kilometrih, drugi pa po 25 kilometrih vožnje. Predvsem drugi del je sestavljen iz kratkih, položnejših vzponov, kot sta Pinay in Sain Marcel de Felines, ki je prav na drugem vmesnem času. Tik pred ciljem je še krajši, petsto metrov dolg položnejši klanec. Vsekakor bo po tej etapi jasno, kdo bo moral v drugi polovici dirke resneje napadati, če želi zmagati in kdo bo moral braniti vodstvo.

6. junij, 5. etapa: Amplepuis-Saint Priest, 167 km (razgibana etapa, 2306 m nadmorske višine)
To bo še zadnja priložnost za tiste, ki jim daljši vzponi ne ustrezajo preveč. Dan po vožnji na čas bodo kanidati za vrh v skupnem seštevku po vsej verjetnosti želeli imeti lažji dan. Ubežniki pa bodo poskušali izkoristiti priložnost. Etapa še zdaleč ne bo ravninska. Še največ ravnine bo v zadnjih 20 kilometrih. Predtem pa bo teren nadvse hribovit s štirimi kategoriziranimi vzponi. Dva sta četrte kategorije, po eden pa tretje in druge kategorije.

Vzponi:
Cote de Croix de Signy (na 49,7 km): dolžina 1,6 km, povprečni naklon 4,6 %, nadmorska višina 784 m, 4. kategorija
Cote de Duerne (na 81,2 km): dolžina 5 km, povprečni naklon 6,9 %, nadmorska višina 807 m, 2. kategorija
Cote de Givors (na 111,5 km): dolžina 3,8 km, povprečni naklon 4,6 %, nadmorska višina 349 m, 3. kategorija
Cote de Bel Air (na 144 km): dolžina 1,8 km, povprečni naklon 5,1 %, nadmorska višina 339 m, 4. kategorija

7. junij, 6. etapa: Hauterives-Le Collet d’Allevard, 174,1 km (ravninska etapa s ciljnim vzponom, 3439 m nadmorske višine)
Etapa je večji del bolj ali manj ravninska, oziroma rahlo razgibana, kot smo v Franciji že vajeni. Potem pa je tu vzpon druge kategorije, ki se konča po skoraj 130 prevoženih kilometrih. Sledi spust in prihod v Allevard les Bains, ki predstavlja vznožje zaključnega klanca. Ta je najtežji v etapi in tudi najtežji v prvih šestih etapah. Gre za klanec ekstra kategorije. Dolg je 11,2 km in tudi precej strm. Povprečni naklon je 8,1-odstoten. Če bomo do te etape z izjemo vožnje na čas med favoriti gledali tesne obračune, bi tukaj že lahko prišlo do večjih razlik. Je pa tudi res, da bi lahko na uspeh upali ubežniki, še posebej če na dirki ne bo prevladujoče ekipe.

Vzponi:
Cote de la Cote Saint Andre (na 31,6 km): dolžina 1,8 km, povprečni naklon 6,7 %, nadmorska višina 501 m, 4. kategorija
Col du Granier (na 129,4 km): dolžina 8,9 km, povprečni naklon 5,4 %, nadmorska višina 1136 m, 2. kategorija
Le Collet d’Allevard (na 171,1 km): dolžina 11,2 km, povprečni nakon 8,1 %, nadmorska višina 1422 m, ekstra kategorija

8. junij, 7. etapa: Albertville-Samoens 1600, 155,3 km (gorska etapa s ciljnim vzponom, 4316 m nadmorske višine)
Prava gorska alpska etapa. Po številu višinskih metrov, ki jih bodo morali kolesarji premagati je vsekakor najtežja na letošnji dirki. Etapa ni ekstremno dolga, tako da je jasno, da si bodo vzponi - na dirki so štirje kategorizirani - hitro sledili. Govorimo o treh klancih prve kategorije in zaključnemu ekstra. Govorimo o že dobro poznanih vzponih, kot sta na primer Saisies in Ramaz. A najtežji je zaključni. To bo tokrat Samoens 1600. Je ekstra kategorije. Kolesarji bodo morali na poti do cilja premagati deset kilometrov klanca. Povprečni naklon pa je kar 9,3-odstoten. V tej etapi bi lahko prišlo do pomembnih napadov z vidika skupnega seštevka, predvsem pa etapa omogoča tudi večje razlike med kolesarji.

Vzponi:
Col des Saisies (na 33,3 km): dolžina 9,4 km, povprečni naklon 6,6 %, nadmorska višina 1661 m, 1. kategorija
Cote d’Araches (85,9 km): dolžina 6,1 km, povprečni naklon 7,1 %, nadmorska višina 948 m, 1. kateogrija
Col de la Ramaz (118,1 km): dolžina 13,9 km, povprečni naklon 7,1 %, nadmorska višina 1619 m, 1. kateogrija
Samoens 1600 (na 155,3 km): dolžina 10 km, povprečni naklon 9,3 %, nadmorska višina 1634 m, ekstra kategorija

9. junij, 8. etapa: Thones-Plateau des Glieres, 160,6 km (gorska etapa s ciljnim vzponom, 3751 m nadmorske višine)
Za konec še ena gorska preizkušnja s štirimi kategoriziranimi vzponi. Tokrat se bosta dva - najprej vzpon prve kategorije in takoj zatem še vzpon tretje kategorije - zvrstila kmalu po startu, kar pomeni, da bo to priložnost za napade tistih, ki bodo še prihranili nekaj moči. Po dobrih stotih kilometrih bo še klanec Le Saleve. Pote pa bodo kolesarji prišlo do Thorensa, ki predstavlja izhodiščno točko za ciljni vzpon. Cilj bo na vzpon prelaza des Glieres. Plateau des Glieres bo gostil cilj. To je bil tudi zadnji kategoriziran vzpon 18. etape dirke po Franciji 2020, ki se je končala v La Roche sur Foronu. Takrat so se na klanec podali iz druge smeri. Iz te, ki jih čaka tokrat je klanec položnejši, a daljši. Dolg je 9,4 km, povprečni naklon pa je 7,1-odstoten. Cilj bo na makadamskem odseku.

Vzponi:
Col del a Forclaz Montmin (na 14,2 km): dolžina 7,1 km, povprečni naklon 7,3 %, nadmorska višina 1150 m, 1. kategorija
Col des Essenrieux (32,1 km): dolžina 4,2 km, povprečni naklon 5,4 %, nadmorska višina 754 m, 3. kateogrija
La Saleve (103,1 km): dolžina 12,1 km, povprečni naklon 6,8 %, nadmorska višina 1307 m, 1. kateogrija
Col des Glieres (na 160,6 km): dolžina 9,4 km, povprečni naklon 7,1 %, nadmorska višina 1447 m, 1. kategorija

Zadnji zmagovalci:
2023: 1. Jonas Vingegaard, 2. Adam Yates, 3. Ben O’Connor
2022: 1. Primož Roglič, 2. Jonas Vingegaard, 3. Ben O’Connor
2021: 1. Richie Porte, 2. Aleksej Lucenko, 3. Geraint Thomas
2020: 1. Daniel Felipe Martinez, 2. Thibaut Pinot, 3. Guillaume Martin
2019: 1. Jakob Fuglsang, 2. Tejay Van Garderen, 3. Emanuel Buchmann
2018: 1. Geraint Thomas, 2. Adam Yates, 3. Romain Bardet
2017: 1. Jakob Fuglsang, 2. Richie Porte, 3. Dan Martin
2016: 1. Chris Froome, 2. Romain Bardet, 3. Dan Martin
2015: 1. Chris Froome, 2. Tejay Van Garderen, 3. Rui Costa
2014: 1. Andrew Talansky, 2. Alberto Contador, 3. Jurgen Van den Broeck
2013: 1. Chris Froome, 2. Richie Porte, 3. Daniel Moreno
2012: 1. Bradley Wiggins, 2. Michael Rogers, 3. Cadel Evans
2011: 1. Bradley Wiggins, 2. Cadel Evans, 3. Aleksander Vinokurov
2010: 1. Jani Brajkovič, 2. Alberto Contador, 3. Tejay Van Garderen

Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ