Pametno kolo 2.0 - Revija BICIKEL (04)

Navdihovala, ne samo navdihovala, soustvarjala je kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se borila s tekmeci, ki so prihajali in odhajali, a je ostala v igri celih 80 let. Na vrhu nizkega poslopja sem po urah vožnje iz Ljubljane zagledal velik moder napis "Campagnolo". Dobil sem tisti adrenalinski občutek, kot ga imam na startu kakšnega maratona.

Vsak kolesar, naj vozi gorsko kolo (za katerega Italijani ne izdelujejo komponent) ali prisega na druge proizvajalce, preprosto mora poznati "Campo". Bolj kot to, da je Campagnolova tovarna leta 2013 presenetljiva mešanica ultrasodobnih kolesarskih izdelkov in skoraj vraževernega sledenja tradiciji – neskončni kilometri verige denimo med izdelavo potujejo po malem zobniku iz prve skupine komponent, ki so jo kadar koli izdelali – me je presenetila sama razvojna vizija italijanskega podjetja.
77-četni Valentino Campagnolo je v intervjuju nakazal smer razvoja komponent kolesarske opreme, ki mi je dala misliti: "Elektronika bo lahko združila različne izdelke, ki bodo kmalu govorili skupen jezik... Zdaj imaš merilnik srčnega utripa, imaš uro ali računalnik.

Potem je tu menjalnik. Sam si predstavljam, da bo prišlo v prihodnosti do združitve vseh teh naprav."

Gospod Campagnolo se v podrobnosti – očitno ravno v tej smeri poteka neizprosna dirka za patente in primerjalno prednost pred tekmeci – razumljivo ni želel spuščati, mi se lahko. Kaj pomeni takšna trditev mnenjskega voditelja in enega največjih mož v kolesarski industriji? Inženirji v Campagnolovi in drugih tovarnah očitno razmišljajo, kako bi lahko podatke o moči, srčnem utripu, času, kadenci, prestavnih razmerjih (in bogve še čem) povezali v novo celoto...

V glavi sem med potjo domov tehtal možnost, da bomo v prihodnosti morda vozili kolesa, ki bodo (v slogu današnjega svetovnega spleta, pametnih telefonov in drugih naprav) dobesedno pametnejša od nas. Posebni algoritmi bodo v napravi – ki sploh ne bo nujno pritrjena na kolo, kdo ve, mogoče jo bomo lahko celo prestavljali s kolesa na kolo – beležili naš kolesarski "profil". S pomočjo GPS-signala bo denimo kolo beležilo, kje se vozimo in s kakšno močjo in hitrostjo premagujemo različne vzpone in druge terene, kako nam pri tem bije srce in v kateri elektronski prestavi poganjamo pedala. Naprava se bo samodejno osveževala z najnovejšo programsko opremo in podatke sproti brezžično nalagala v računalniški oblak na spletu, kjer jih bomo lahko analizirali in si pustili svetovati, kako naj treniramo in kaj naj počnemo. Morda najbolj zanimiva misel je ta, da nas bosta lahko kolo ali naprava po določenem obdobju – nekaj dneh ali več letih – spoznala, nas "prebrala" in bomo lahko izbrali način vožnje, ko bo kolo odločalo namesto nas. V kateri koli situaciji: na treningu, dirki ali rundi.

Zamislite si, da kolo s pomočjo GPS-signala prebere, da ste na dolgem klancu in kaj vse vas še čaka do cilja ter s pomočjo podatkov o vloženi moči, srčnem utripu in podatki s 50 voženj, ki ste jih letos opravili na tem klancu (hote, mimogrede ali nevede) predvidi, da morate prestaviti dva zobnika in poganjati s 15 vati manj, da boste v optimalnem času na vrhu – in elektronske prestave vmes pretikajo na prave zobnike kar same od sebe... Si predstavljate kolo, ki je vaš trener? Si predstavljate kolo z napravo, v katero vnesete, v kolikšnem času želite prečkati ciljno črto Maratona Franje, a vam odgovori, v kolikšnem jo dejansko lahko prečkate in vaše moči vmes s tipali razporeja in prilagaja razmeram?

Danes mi takšna ideja ni všeč. Rad si domišljam, da je kolo podaljšek kolesarja ali kolesarke, v romantičnem smislu del telesa, ki ga imamo popolnoma pod nadzorom in z njim ravnamo, kot je zapisal v prejšnji številki Fausto, kot z inštrumentom. Rad imam občutek, kakor koli sem že pripravljen, da jaz vozim kolo in se igram z njim, ne pa, da kolo vozi mene.

Ob koncu obiska v tovarni Campagnolo smo se ustavili ob stari kolesarski cizi, namenjeni prevažanju tovora, hrane, sadja ali drugih dobrin, na trg. V njej ni bilo rož ali solate, temveč posebna izdaja 11-rednega Super Recorda ob 80. obletnici podjetja. Simbolika je bila očitna: sodobnost na plečih tradicije. Tega se v "Campi" zavedajo in se na to med iskanjem vizij za prihodnost opominjajo tudi na tak način.

Ideja o pametnem kolesu mi vzbuja občutek nelagodja. Na prvo žogo bi rekel, da sem kolesarski romantik, ki ga v tem štosu ne boste nikoli videli, a potem sem se takoj spomnil, da sem enaka romantična čustva gojil do železa, ko so na tržišče prišla prva aluminijasta, in potem do aluminija, ko so se pojavila karbonska kolesa. Danes vozim karbonsko kolo in se v uredništvu pogovarjamo, katere elektronske prestave bi bilo smiselno namestiti nanj...