
Peter Attia je zelo poznan podkaster, ki je v svojih podkastih gostil mnoga znana imena in zdaj je bil pri njemu tudi Tadej Pogačar. O številnih stvareh sta govorila v 45 minut dolgem pogovoru.
Tadej Pogačar se je po zasluženem premoru po izjemnem prvem delu sezone na dirke vrnil v Kanadi. Uspešno, saj je na prvi enodnevni preizkušnji v Quebecu aktivno sodeloval v samem zaključku in bil glavni pri napadih na zmago. Drugo dirko v Montrealu pa je prepričljivo dobil po samostojnem pobegu. Med obema dirkama, ga je gostil priznan ustvarjalec podkasta "The Peter Attia Drive", Peter Attia. Več, kot očitno dober poznavalec kolesarstva. Peter Attia je zdravnik, znan po svojem delu na področju dolgoživosti in preventivne medicine. Izobraževal se je na univerzi Stanford ter opravljal rezidenturo za interno medicino v bolnišnici Johns Hopkins. Kasneje se je usposabljal tudi na področju kirurgije. Attia je ustanovil Peter Attia Medicine, prakso, osredotočeno na dolgoživost, in vodi priljubljen podkast "The Peter Attia Drive", kjer razpravlja o temah, povezanih z zdravjem, prehrano in telesno pripravljenostjo. Njegov pristop temelji na poglobljenih analizah in personaliziranih strategijah za zdrav življenjski slog z dolgoročnimi rezultati.
Knjižna uspešnica Outlive v slovenskem jeziku >>> Živimo dlje
Govorila sta o marsičem. Največ časa sta seveda posvetila dirki po Franciji, o kateri je Pogačar med drugim dejal: “Tour je največja dirka. Če želiš biti na vrhu, moraš biti tam. Mislim, da je Tour tudi zame in Jonasa, ki ženeva drug drugega pravi preizkus, kdo je boljši. Mislim, da bom na Touru nastopal, dokler bom pač užival. Ko enkrat ne bom več užival v stresu in vsem, potem bom najbrž kolo obesil nekje v garaži.” Attia ga je vprašal tudi o tem, če razmišlja kaj o tem, da bi premagal rekord Marka Cavendisha po številu etapnih zmag. Zbral jih je 35. Pogačar jih ima zdaj 17, saj jih je letos osvojil kar šest.
“Nočem razmišljati toliko vnaprej. Nikoli ne veš, kdaj boš zadnjič zmagal. Če se ti ponudi priložnosti, jo zgrabiš. Ampak, Cavendishevo število zmag je noro, neverjeten dosežek.” Seveda ni šlo mimo Eddyja Merckxa. Mnogi Pogačarja primerjajo s slovitim Belgijcem, ki je celo sam že dejal, da ga izmed mnogih mladih prav Tadej najbolj spominja nanj. Pogačar je dejal, da sta bila z Merckxom tudi že na večerji, o takih primerjavah pa je ponovil, kar ponavlja že nekaj časa:
“Ne vem, kako se odzvati. Vsekakor je eden največjih. Še posebej v njegovem času, kako je prišel do zmag. Sicer nisem videl njegovih dirk, a ko pogledaš na njegove rezultate. To je neverjetno. Nekaj, česar si v tem obdobju ne moreš niti predstavljati, da bi lahko dosegel. Mislim, da zdaj ni mogoče več narediti česa takega. Zdaj je kolesarstvo drugačno.” Z Attio sta obdelala številne teme, tudi temo o merilcih moči, pa o njegovih “številkah” na treningih in dirkah. Kar precejšen del pogovora sta posvetila tudi Touru 2020, ki ga je dobil po velikem preobratu dan pred koncem.
Spomnil pa se je tudi leta 2022 in tistega znamenitega napadanja Jumba Visme na Galibierju, zaradi katerega je potem v etapi izgubil rumeno majico: “Če narediš osem sprintov, ti vzame preveč moči. Poskušal sem odgovoriti in vse stresti na Galibierju. Vedel sem, da je spredaj Wout Van Aert in bi bil tako ali drugače šah mat. Neumno sem dirkal. Jedel sem. Seveda ne moreš nikoli jesti dovolj ob takem številu napadov. Več kot toliko ne gre. Imeli smo dober načrt s hrano, a če narediš preveč, potem tega ne moreš nadomestiti.”
Lani ga je Jonas Vingegaard spet premagal, potem ko je Pogačar zašel v krizo na vzponu Col de la Loze. Takrat je imel ob sebi Marka Solerja, ki mu je vseskozi stal ob strani na poti do letališča v Courchevelu. Takrat je Pogačar v radijsko postajo izrekel tudi zdaj že znamenite besede “I am gone, I am dead.” Attia pa je ob tem izpostavil, da zna prenašati tudi poraze in da se kolegom vedno zahvali: To ni individualen, ampak ekipni šport. Fantje so veliko žrtvovali, da so prišli na Tour, kjer so pomagali nekomu zmagati. Takrat smo videli, kako so mi pomagali. Psihično in fizično. Res sem čutil, kot da sem jih razočaral. Bil sem žalosten, jezen. Vendar tega nisem mogel spremeniti. Ob večerji je bilo že bolje. Res so mi pomagali čez tiste dni.”
Attia ga je vprašal, če je bilo to težko obdobje, saj so nekateri že menili, da je Vingegaard pač boljši kolesar za tritedenske dirke: “Bilo je frustrirajoče. Bil sem živčen, pod stresom po lanskem Touru. Vendar pa sem analiziral, kaj je šlo narobe, kakšne napake sem naredil, kaj lahko naredim bolje. Vse je izhajalo iz padca na dirki Liege-Bastogne-Liege. Že v 20. etapi, ki sem jo tri dni kasneje dobil, sem pridobil na samozavesti. Potem je tu bilo svetovno prvenstvo in zmaga na dirki po Lombardiji.”
Na vprašanje o najtežjem vzponu, na Touru je odgovoril, da je zanj to Col de la Loze. Dvakrat je na dirki že moral na ta klanec. Samo vakrat do zdaj so ga organizatorji tudi uvrstili v traso. O tem, kdaj je doživel še najbližje srečanje s kakšnim izmed navijačev, ki jih je ob cestah ogromno pa: “Najprej. Navijači so izjemni. Kot otrok sem se vedno želel peljati skozi trumo navijačev. Najbližje srečanje je bilo morda na Col de la Loze. Zelo blizu sem bil z enim izmed slovenskih navijačev. Po navadi moraš paziti na zastave, saj z njimi čakajo na sredini ceste, potem pa jih umikajo v zadnjem trenutku in kdaj jo premaknejo drugače.”
Seveda sta se dotaknila tudi letošnje izjemne sezone. Kaj je spremenil? Na Touru je dejal, da je bila njegova teža vseskozi okrog 65 kilogramov. Obenem je zamenjal trenerja in nekoliko spremenil treninge: “Nisem spremenil samo treninga na kolesu. Vključil sem tudi več drugačnih treningov, ki niso direktno povezani s kolesom. Šli smo bolj v podrobnosti tudi pri prehrani. Staram se, tako da ne morem jesti samo sladkarij in slabih stvari.” Pogačar je še pojasnil, da ima najraje nekoliko strmejše vzpone, dolge okrog 20 minut, ozrl pa se je še na letošnji Tour in veliko vrnitev na vrh.
Ob tem je podal svoje razmišljanje o težavah Jonasa Vingegaarda: “Jonas je bil hudo poškodovan in ne vem, kako je potekala njegova rehabilitacija, saj o tem niso govorili. Vendar pa verjamem, da je kmalu lahko začel s treningi. Je pa res, da vse vpliva na priprave. Na tritedenski dirki pa se to pozna. Morda imaš celo boljše številke pri naporih do pet, deset ali 20 minut. Dobro lahko greš en dan in potem telo ni več vajeno podobnega napora še naslednji dan. Mislim, da se je to zgodilo Jonasu. Imel je odlične številke, a morda mu je zmanjkala ta priprava za tritedensko dirko.”
Kaj pa cilji za naprej? Tu je seveda svetovno prvenstvo. Že v nedeljo v Zurichu želi obleči mavrično majico: “Prej kot mi uspe, bolje bo, ker potem ne bo več takega pritiska.” Daljnoročni cilj pa ostaja seveda zmaga na uvodni veliki klasiki v sezoni - Milano-San Remo: “San Remo je najbrž dirka, ki me bo pokopala. Rad bi najprej zmagal na svetovnem prvenstvu, potem San Remo. Potem pa bomo videli, če bo kdaj priložnost za Roubaix.” Seveda je tu še dirka po Španiji, kjer je bil že tretji. V prvi sezoni med elito:
“Zmagal sem v treh etapah, bil na odru v skupnem seštevku in osvojil belo majico. Rad bi se vrnil in osvojil rdečo majico.” Kaj pa olimpijske igre? Naslednje bodo v ZDA: “Resnično upam, da bo težka proga, da bo vsaj taka ali težja, kot je bila v Tokiu. Dojemanje olimpijskih iger v kolesarstvu je nekoliko drugačno. Nekaterih športniki štiri leta trenirajo za olimpijske igre, ki so zanje potem vrhunec kariere. V kolesarstvu pa mora biti višek kariere Tour de France, ki je vsako leto. To je drugače.”
Attia je odprl tudi temo rekorda na eno uro na velodromu. Zdaj je v lasti Filippa Ganne. V eni uri je prevozil 56,792 km. “Razmišljal sem o tem, dokler Ganna tega ni naredil. Zdaj pa niti ne več, kajti Ganna je bil zares hiter. Res je odpeljal neverjetno.” Pogačar se je v pogovoru spomnil še mladih let, kdaj je spoznal, da bi lahko postal profesionalni kolesar … Že takrat pa je na treningih razmišljal podobno kot zdaj. Rad se je pripravil na določene dirke:
“Že pri mladincih sem rad na treningih simuliral dirke, ki so me potem čakale. Vedel sem, kakšna bo trasa, in jo poiskal v domači okolici. Še vedno naredim kaj podobnega. Tudi za Montreal sem poiskal take klance.” Verjamemo, da jih je tudi za svetovno prvenstvo, čeprav si je traso avgusta že ogledal tudi v živo. Pogačar je za nedeljo glavni favorit in to bo z močno slovensko reprezentanco poskušal upravičiti. Kaj vse je povedal v podkastu, pa si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Petra Attie.
POGOVOR