Peter Sagan je veliki zmagovalec dirke Pariz-Roubaix. Na koncu je v sprintu obračunal s presentljivo drugim Silvanom Dillierjem, ki ima za sabo vsekakor zanimivo zgodbo.
Na “Nedeljskem peklu ” je trpel zares dolgo, saj se je najprej pridružil ubežni skupini kolesarjev, ki je dolgo vozila pred glavnino. Med ubežniki pa je bil najmočnejši in lahko je vztrajal, tudi ko so ostali popustili. Na koncu je bil izmed ubežnikov samo še on v igri za zmago. Še najdlje se ga je držal še Bystrom. A Dillier je bil precej bolj prepričljiv:
“Lahko bi rekel, da se v begu spremenim v pravo žival. To sem prejšnji teden pokazal na dirki v Adelie. In to sem spet pokazal tukaj. V begu moraš voziti ves dan. Tu ni zavetrja, je pa res, da si lahko bolj sproščen na tlakovcih, ” je pojasnil Dillier. 27-letni švicarski državni prvak je bil še nedolgo tega poškodovan. Zato tudi ni nastopil na dirki po Flandriji, ampak si je nastop v Roubaixu priboril z dobrim nastopanjem na dirki po Sarthu:
“Za zgled in motivacijo sem vzel Mathewa Haymana izpred dveh let. Pet tednov pred Roubaixom si je zlomil roko, potem pa dobil dirko. O tem sem vseskozi razmišljal. Ni se mi uspelo vrniti za flamske dirke, sem pa prestal selekcijo za Pariz-Roubaix. ” Hayman je bil leta 2016 ravno tako član ubežne skupine, na koncu pa je v sprintu uspel premagati Toma Boonena. Dillierju podoben podvig vendarle ni uspel, saj je na veodromu v Roubaixu naletel na premočnega Petra Sagana.
“Na velodrom sem prišel prvi, ves čas sem bil na zunanji strani. Peter je sprint začel takrat, ko sem ga nameraval začeti tudi sam. Je pa bolje pospeševal, tako da ga je bilo nemogoče premagati, ” je še priznal Dillier, ki je na dirko sprva prišel kot pomočnik Oliverju Naesnu, ki je na koncu zasedel 12. mesto. Predvsem pa je pokazal, da lahko tudi na tlakovanih odsekih sledi Saganu. Tudi takrat, ko je Slovak pred ostalimi povečeval prednost. Terpstra, Van Avermaet, Vanmarcke ... vsi so bili precej počasnejši, predvsem pa niso bili dovolj složni:
“Lahko bi rekel, da je angel in hudič v enem. Angel zato, ker je dobro sodeloval z mano. Hudič pa zato, ker ga, če prideš z njim v sprint ena na ena zares težko premagaš. ”In prav zato je lahko Dillier navdušen nad drugim mestom. Več preprosto ni bilo dosegljivo: “Zadovoljen sem, ker sem se lahko boril za zmago, obenem pa nekoliko razočaran, ker mi ni uspelo zmagati. Vseeno, bil sem tam z najboljšim kolesarjev njegove generacije. Zato ne smem biti preveč razočaran. Samo upam lahko, da bom v naslednjih letih stopil še stopničko više. ”