Najprej po puščavi
Svetovnega prvenstva v Katarju, gostila ga je Doha, je konec. Za konec smo, tako kot je to že običajno, spremljali člansko cestno dirko. Pred kolesarji je bila 257 km dolga preizkušnja. Najprej so morali kolesarji – v glavnini so bili tudi trije Slovenci Luka Mezgec, Grega Bole in Luka Pibernik – prevoziti dobrih 150 ‘puščavskih ’ kilometrov.
Potem pa še sedem tehnično zahtevnih krogov po Katarskem biseru. Veter se je v primerjavi s preteklimi dnevi še okrepil, tako da so se vsi zavedali, da bi lahko bila že vožnja v puščavi odločilna. Takoj po startu smo videli napade. Seveda najprej tistih kolesarjev, ki so si pač želeli v beg. Kmalu se je tudi izoblikovala skupina naslednjih kolesarjev:
Ramirez (Kol), Dougall (Južna Afrika), Berhane (Eritreja), Roth (Kanada), Ait El Abdia (Maroko), Lagkuti (Ukrajina) in Corella (Mehika). A pravi napad se je pripravljal tudi v glavnini, ki je ubežnikom hitro dovolila, da so si privozili že več kot 11 minut prednosti. Po vsega 30 prevoženih kilometrih. Potem pa se je razlika pričela zmanjševati.
Slovenci: Bole in Mezgec padla
Kolesarji so zavili desno in takrat se je pričel veter s strani. Reprezentance so kapetane pripeljale v ospredje. Po dobrih stotih kilometrih pa se je začelo. Tipično dirkanje v vetru in glavnina je razpadla na več skupin. Številni sprinterji so ostali ujeti v ozadju. Na žalost tudi vsi trije Slovenci.
Luka Pibernik je kasneje moral odstopiti, Grega Bole in Luka Mezgec pa sta padla in tudi odstopila. Za ubežniki se je izoblikovala večja skupina okrog 30 kolesarjev, v kateri so imeli številčno premoč. Kar šest jih je bilo v ospredju. Pa štirje Norvežani, dva Avstralca, dva Britanca … pa tudi aktualni svetovni prvak Peter Sagan, ki je ob sebi imel še rojaka Kolarja.
Številni sprinterji ostali v ozadju
Dolgo se ni vedelo, kje je kdo … tudi zato, ker je prišlo tudi do nekaterih padcev. A v skupini, ki je sledila omenjeni so bili ujeti Kittel, Bouhanni, Greipel, Degenkolb, Groenewegen … Predvsem Greipel in Kittel sta potrošila ogromno energije za lov, a razlike nikakor nista mogla izničiti. Ob vstopu na kroge je ta skupina za prvo – ubežnike je ta že ujela – zaostajala za minuto.
90 kilometrov pred ciljem, ko je glavnina zaostajala minute in 20 sekund pa je bilo vsega konec. Skupina se je ustavila in predala. Do cilja je bilo še šest krogov. Skupina v ospredju pa naslednja: Guarnieri, Nizzolo, Guarnieri (oba Italija), Boonen, Van Avermaet, Keukeleire, Stuyven, Naesen, Roelandts (vsi Belgija), Sagan in Kolar (oba Slovaška), Matthews in Hayman (oba Avstralija), Cavendish in Blythe (oba Velika Britanija), Kristoff, Korsaeth, Boasson Hagen (Norveška), Leezer, Terpstra (Nizozemska), Bonnet (Francija), Ramirez (Kolumbija), Berhane (Eritreja), Lagkuti (Ukrajina(, Ait el Abdia (Maroko), Roth (Kanada), Dougall (Južna Afrika) …
Belgijci narekovali ritem, a brez napadov
Lahko smo čakali le še na sam zaključek, saj so Belgijci narekovali oster ritem in sploh niso poskušali s posamičnimi napadi. Te je šele okrog tri km pred ciljem začel Niki Terpstra. A to je bil slab poskus, ki ga je Van Avermaet takoj pokril. Potem pa je protinapad sprožič Tom Leezer. Nizozemec je bil zelo nevaren, a vseeno so ga tik pred sprintom ujeli.
Guarnieri je Giacoma Nizzola prezgodaj pustil v ospredju, Peter Sagan se je odločil, da ostale prehiti ob ogradi po desni strani, Mark Cavendish, ki je bil tik za njim pa je zavil na levo. A Britanec je moral za trenutek prenehati s sprintom. In to je bilo dovolj. Sagan je prišel do zaslužene zmage. Cavendish je bil drugi, Boonen pa tretji. Vsi trije so v preteklosti že bili svetovni prvaki. Sledili so Matthews, Nizzolo, Boasson Hagen, Kristoff, Bonnet, Terpstra, Van Avermaet, Guarnieri ...
Če so vedeli, da bo v Katarju veter, zakaj potem niso trenirali v Vipavski dolini takrat, ko je pihala burja. Nekateri smo... ampak samo, tako, zaradi veselja...