Philippe Gilbert je z zmago na dirki po Flandriji dopolnil zbirko zmag na največjih dirkah. Dobil je že Liege-Bastogne-Liege, pa dirko po Lombardiji, Valonsko puščico, Amstel Gold Race … Govorimo pa o monumentalnih petih dirkah.
Tistih največjih. Gilbertu zdaj manjkata samo še dve. Milano-Sanremo in Pariz-Roubaix. Zmage na vseh petih dirkah so slavili samo Eddy Merckx, Roger de Vlaeminck in Rik Van Looy. “To so vedno bile moje sanje. O tem sem govoril že dlje časa. Na Flandriji sem bil že dvakrat tretji, na Milano-Sanremo ravno tako. Končno sem zdaj zmagal v Flandriji. Zdaj lahko to prečrtam. Naloga opravljena. Dve sta mi še ostali. Dobra novica je, da to ni moja zadnja sezona, tako da bom v prihodnosti še dobil priložnost, ” je dejal Philippe Gilbert.
O tem, na kako izjemen način je prišel do zmage v nedeljo smo že pisali. Gilbert je napadel 55 kilometrov do cilja in potem nadaljeval v samostojnem pobegu. Vse do konca. Na očitek, da so vsi menili, da je nor, ker je napadel tako zgodaj je dejal: “Tudi sam sem menil. S Trentinom in Boonenom smo se odločili, da na Kwaremontu pospešimo. Tom je šel na polno že na asfaltu pred tlakovci. V prvem delu je opravil ogromno dela, potem pa sem vse skupaj prevzel jaz. Na vrhu sem se še ozrl in videl, da je nastala luknja. Nisem vedel, kaj bi storil, zato sem ohranil hitrost. Na koncu tlakovanega dela sem se spet ozrl in videl, da so daleč zadaj. Vprašal sem, kaj na storim? Rekli so mi. Samo pojdi. ”
In Gilbert je res poslušal navodila. “Šel sem, vendar je bilo do cilja še zelo daleč. Nadaljevati sem želel hitro, vendar nisem hotel pretiravati. Strah me je bilo, da bi zašel v krizo, saj sem vedel, da časa za hrano ne bom več imel. ” Obenem je imel do tam izjemno podporo kolegov pri moštvu Quick Step floors. “To je zmaga celoten ekipe. Tega se zavedam, saj sem prek radijske postaje slišal, kako mi v ozadju pomagajo. Res sem jim hvaležen. Brez njih ne bi mogel zmagati. ”