Podrobno o Touru: Iz dneva v dan težji

Podrobno o Touru: Iz dneva v dan težji
25.10.2025 AVTOR: DZ

Že res, da imajo kolesarji trenutno zaslužen počitek, a obenem je zdaj čas za organizatorje največjih dirk. Prav največji so razkrili traso. Tu so podrobnosti trase naslednje dirke po Franciji.

V znamenju Montjuica
O osnovnih številkah naslednje dirke po Franciji smo že pisali. Kakšne pa so podrobnosti največje tritedenske preizkušnje in najpomembnejše dirke v kolesarskem koledarju. Že dlje časa je bilo jasno, da bo veliki start oziroma Grand Depart gostila Barcelona. Po dolgem času se bo vse skupaj začelo z ekipno vožnjo na čas.

Nazadnje se je to zgodilo leta 1971. Zdaj bo to vožnja pod drugačnimi pogoji. To v zadnjih letih preizkušajo na dirki Pariz-Nica. Gre za vožnjo, v kateri sodeluje celotna ekipa, na koncu pa se šteje čas vsakemu posamezniku, tako da lahko v zadnjih kilometrih pričakujemo samostojno vožnjo najmočnejšega. Tako je trasa tudi speljana. Prvih 15 kilometrov - začetek bo pri Forumu - bo razgibanih, a hitrih. Predvsem pa namenjenim prikazu znamenitosti v katalonski prestolnici.

Potem pa se bodo kolesarji povzpeli na znameniti vzpon nad Barcelono Montjuic. Vrh bodo dosegli po dobrih 16 kilometrih. Sledil bo položnejši spust in zaključni klanec do Olimpijskega stadiona. Prvi teden bo glede na profil etap precej težji kot je bil letos, čeprav smo letos prav zaradi trase na Severu Francije videli veliko akcije.

Druga etapa se bo začela v Tarragoni, v drugi polovici pa se bodo začeli vzponi. Na koncu bodo morali kolesarji opraviti še tri kroge čez Montjuic in na vzpon do Olimpijskega stadiona. Že Montjuic je dog 1,6 km, povprečni naklon pa je s te smeri 7,8-odstoten. Po krajšem spustu pa do Olimpijskega stadiona vodi šesto metrov dolg klanec s 5,5-odstotnim povprečnim naklonom.

"Lažji Pireneji"
Tokrat bodo kolesarji v Pireneje zavili že v tretji etapi, v kateri bodo tudi zapustili Španijo. Les Angles bo gostil cilj etape s skoraj štiri tisoč metri nadmorske višine. Ciljni vzpon bo vseeno precej kratek in podoben Montjuicu. Dolg je 1,7 km, povprečni naklon pa je 6,5-odstoten.

Potem pa v četrti etapi etapa med dobro poznanima mestoma Carcassonne in Foix. Razgibana preizkušnja za morebiten uspešen pobeg. Vsekakor bodo tu imeli ubežniki več možnosti kot naslednji dan na poti do Pauja, saj bo ta 160 kilometrov dolga preizkušnja po meri sprinterjev. Zdaj bodo kolesarji že globoko v Pirenejih in prav je, da se bodo vsaj v eni etapi soočili tudi s pravimi prelazi. Za to bo poskrbela šesta etapa.

Pau bo gostil start, cilj pa Gavarnie Gedre. Prvih 105 kilometrov do Arreaua, ki je izhodiščna točka za mnoge prelaze, bo ravninska. Potem pa bodo kolesarji na 186 kilometrov dolgi poti z več kot 4150 metri nadmorske višine zavili na prvi resnejši prelaz. To bo Col d’Aspin (12 km, 6,5%). Sledil bo znameniti Col du Tourmalet, ki bo z 2115 metri nadmorske višine najvišja točka Pirenejev.

Vzpon iz te smeri (izhodišče bo Sainte Marie de Campan) je nekoliko lažji, a vseeno je dolg kar 17,1 km, povprečni naklon pa je 7,3-odstoten. Vrh bodo kolesarji dosegli po 147 kilometrih dirkanja. Sledil bo spust v Luz Saint Sauveur in potem zaključni vzpon vse do cilja, ki ga bo gostil Gavarnie Gedre na 1380 metrih nadmorske višine. Gre za 18,7 km dolg klanec s 3,7-odstotnim povprečnim naklonom.

"Popotovanje" po Franciji z ravninami in hribovji
Nasvidenje, Pireneji, bi lahko rekli po tej etapi. Sledili bosta dve ravninski etapi. Najprej sedma do Bordeauxa in potem še osma do Periguexa. Brez zares zahtevnih klancev, a s številnimi kratkimi in strmimi vzponi in obenem brez pravih ravninskih odsekov bo 185 kilometrov dolga deveta etapa med Malemortom in Usselom.

Po dobro poznanih klancih se bodo kolesarji vozili dan po prvem dnevu premora. Torej, v torek, ko bo na sporedu 167 kilometrov dolga deseta etapa. Aurillac bo gostil start, Le Lioran, kjer je nazadnje Jonas Vingegaard v sprintu ugnal Tadeja Pogačarja pa cilj. To je bilo tudi zadnje prizorišče, kjer je Vingegaard še uspel ugnati Pogačarja, ki je v nadaljevanju tistega Toura prišal do tretje zmage v skupnem seštevku. Ceste v tem predelu so ozke, “lepljive” in zahtevne.

V drugem delu etape se bod zvrstili trije kategorizirani klanci in še številni nekategorizirani, tako da bo vsekakor zelo zahteven dan. Zadnji je Col de Font Cere le tri kilometre pred ciljem. Predtem pa tudi že zelo dobro poznana klanca Puy Mary (7,8 km, 6 %) in Col de Pertus (4,4 km, 8,5 %). Razlog več za dirkanje na vso moč, saj bo naslednji dan ravninska etapa od Vichyja do Neversa. Nekoliko bolj razgiban bo naslednji dan, ki se bo začel na dirkališču Magny Course.

Etapa bo dolga kar 206,5 km, vmes pa bo šest kategoriziranih vzponov. Niso pretirano dolgi. Nekje od dveh do petih kilometrov. Niso niti preveč strmi, tako da obstaja tudi velika možnost, da bi do nove priložnosti prišli sprinterji. Morda bodo imeli kar tri priložnosti zapored, saj tudi 13. etapa ne bo pretirano zahtevna. Dole bo gostil start, cilj pa Belfort.

Po poteh Pogačarjeve zmage
Po treh po vsej verjetnosti ne tako zelo zahtevnih dneh za kolesarje v boju za rumeno majico bo čas za morda eno izmed najtežjih etap na dirki. Mulhouse bo gostil start, clj pa Le Markstein. Mnogi so predvidevali, da bodo kolesarje v tem predelu popeljali na La Planche des Belles Files, a tudi brez tega klanca bo stvar zelo težka.

Brez prave ravnine. Samo začetnih 15 kilometrov bo lažjih. Potem pa vzponi Grand Ballon (21,5 km, 4,8 %), Col du Page (9,8 km, 4,7 %), Ballon d’Alsace (8,9 km, 6,9 %), Col du Hundsruck in Col du Haag (11,2 km, 7,3 %). Od tu bo cilj samo še pet kilometrov stran. Tu je Pogačar že slavil zmago. Gorovje Vogezi v pravi luči. Po tako težkem dnevu bo sledila še etapa z zahtevnim ciljnim vzponom

Champagnole bo gostil start. Prek vzpona Col de la Croisette bodo kolesarji prišli do vznožja zadnjega klanca. To bo novinec na Touru - Plateau de Solaison. Cilj bo po 152 kilometrih in na 1515 metrih nadmorske višine. Gre za 12,2 km dolg vzpon z 8,7-odstotnim povprečnim naklonom. 15. etapa bo tako zaznamovala prehod v zaključni del Toura. A najprej bo sledil drugi dan premora. Za prehod proti morda ključnim etapam.

Do vzpona, kjer je zadnjo zmago do zdaj slavil Roglič
Alpe bodo praktično pred vrati. Po dnevu premora bo najprej na sporedu edina posamična vožnja na čas. Evian les Bains bo gostil start, cilj pa Thonon Les Bains. Vmes bodo kolesarji premagali 26 kilometrov. Prvih deset kilometrov se bodo kolesarji vseskozi vzpenjali.

Gre za vzpon Cote de Larringes s 4,3-odstotnim povprečnim naklonom. Naslednji dan se bo karavana na 180 kilometrov dolgo pot podala iz Chamberyja. Na poti proti cilju v Voironu bosta dva kategorizirana vzpona. Najprej Col des Pres na 55 kilometru. Sledila bo vrnitev v Chambery in vzpon na Col de Couz. Potem pa razgibana pot proti cilju. Tik pred ciljem, le slabe tri kilometre, bo še 2,5 km dolg klanec.

Se še spomnite kraja Orcieres Merlette? Gre za 7,1 km dolg klanec s 6,7-odstotnim povprečnim naklonom. Leta 2020 je bil tam že cilj etape, ki jo je dobil Primož Roglič. To je bila njegova tretja etapa zmaga na dirki po Franciji v zgodovini in obenem tudi zadnja do zdaj. Cilj bo na 1825 metrih nadmorske višine in po 185 kilometrih dirkanja. Sledil bo še podaljšan konec tedna. Zadnji na Touru. Ta bo vsekakor poseben.

Alpe d'Huez
Najprej bo tu 19. etapa z vsega 128 kilometri. Etapa bo vsekakor trasirana tako, da bi lahko prišlo do marsikatere spremembe. Seveda pod pogojem, da ne bomo skozi celoten Tour gledali prevlade ene ekipe, ki bi lahko imela vse pod nadzorom. Gap bo gostil start, takoj pa bosta na vrsti dva vzpona.

Že po petih kilometrih bodo kolesarji prišli na vrh prelaza Bayard, sledil pa bo še bolj poznan Col du Noyer. Ta je dolg 7,2 km, povprečni naklon pa je 8,5-odstoten. Trasa za napadalne kolesarje. Sledilo bo lažjih 70 kilometrov, potem pa vzpon na Col d’Ornon. 1371 metrov visok vrh bodo kolesarji dosegli po sto kilometrih dirkanja in po spustu bodo prišli v Le Bourg d’Oisans, ki predstavlja izhodiščno točko za znameniti Alpe d’Huez.

Posebna čas čaka letos to zimsko-športno središče. Kar dve etapi se bosta tam končali. A najprej je tu vzpon, ki ga kolesarji najbolj poznajo. Gre za tradicionalno smer. Do cilja na 1850 metrih nadmorske višine pripelje 12,2 km dolg vzpon z 8,1-odstotnim povprečnim naklonom. Prav v prej omenjenem kraju Le Bourg d’Oisans se bo začela predzadnja etapa in organizatorji bodo izkoristili ponudbo okoliških prelazov.

Kolesarji se bodo takoj podali na Col de la Croix de Fer (24 km, 5,2 %). Po prihodu v dolino Saint Jean de Maurienne bosta sledila že tradicionalna Col du Telegraphe (11,9 km, 7,1 %) in Col du Galibier (17,7 km, 6,9 %). Z 2642 metri nadmorske višine bo to najvišja točka letošnjega Toura. Po spustu v Miozen pa bo na vrsti vzpon Col de Sarenne.

Ne uporabijo ga prav pogosto, a gre za precej podobne številke, kot pri Alpe d’Huezu in ta klanec omogoča prehod do bolj poznanega središča. Gre za 12,8 km dolg klanec s 7,3-odstotnim povprečnim naklonom. Vrh je na 1999 metrih nadmorske višine in tokrat ga bodo dosegli po 156 kilometrih dirkanja, tako da bo do cilja še 15 kilometrov. Najprej krajši spust in rahlo vzpenjanje. Potem še en krajši spust in 3,7 km dolg ciljni vzpon na Alpe d’Huez. Etapa z več kot 5600 metri nadmorske višine.

Po Alpah še vrnitev Montmartreja
Vsekakor priložnost za gledalce, ki bodo lahko več dni spremljali kolesarje, ne da bi se zato morali voziti daleč stran. Zadnji dan pa spet ne bo sprinterski. Organziatorji so bili očitno zadovoljni z letošnjim spektaklom v dežju, saj so kolesarje popeljali na Montmartre.

Živalski vrt v Thoityju bo gostil start, potem pa bodo kolesarji po dobrih 50 kilometrih vstopili v Pariz. Če so na Elizejskih poljanah v preteklosti prevladovali sprinterji, so jim zdaj orgazniatorji kaj takega otežili, saj je zaključni krog povsem drugačen. Karavana bo trikrat zavila na vzpon Cote de la Butte Montmartre. Prvič bo vzpon na 92,5 km, drugič na 109,5 km in tretji na 126 kilometru. Gre za tlakovan en kilometer dolg klanec četrte kategorije s 5,7-odstotnim povprečnim naklonom.

Po zadnjem prečkanju sledi samo še spust in poznana ravnina na Elizejskih poljanah. Etap bo dolga 130 km. Letos je v dežju - zaradi dežja in nevarne ceste so dirkali samo še za etapno zmago - do zmage prišel Wout Van Aert. Matej Mohorič je bil tretji, Tadej Pogačar pa je slavil končno zmago. Organizatorji so podrobneje razkrili zgolj trase najtežjih etap, a pri La FlammeRouge so se potrduili in pripravili grafe vseh. Najdete jih lahko v prilogah.

Značke: Dirka po Franciji
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ