Pogačar pred veliko klasiko: Pol leta za zadnja dva vzpona

O dirki Milano-Sanremo: Dirka, ki jo je najlažje končati, a najtežje zmagati. To vsi pravijo in to vsi vedo. Res je tako. Malo loterije, malo sreče. Vseeno moraš biti stoprocentno pripravljen in imeti dobro ekipo okrog sebe. Veliko teh stvari imamo in upamo samo še na tisti kanček sreče, da se vse poklopi, kot je treba.

O okrevanu: Kakšen dan sem zagotovo izgubil. Sem se počutil zelo slabo po padcu, ampak sem se kar sestavil, naredil nekaj zelo dobrih treningov in šel tudi nekajkrat na ogled trase. Tu se z ekipo imamo zares dobro in mislim, da smo kot celotna ekipa res pripravljeni za jutri.

O sproščenosti: Morda je ti da ta sproščenost in igrivost v ekipi neko dodatno motivacijo, nek Jasnejši cilj, kaj na dirki res moramo narediti. Tukaj smo z zelo dobro ekipo.

O taktiki: Obstajajo taktični načrti, vedno, sploh na tej dirki. Vsak detajl šteje in lahko spremeni, obrne dirko na glavo. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi na tej 300 kilometrov dolgi dirki, tako da se pustimo presenetiti.

O dobrodelnosti: Za Matica mi je prišlo do dna srca in res poskušam narediti vse kar lahko. Nekako odmisliš kolesarsko zgodbo in Misliš na druge stvari. Ampak, jaz sem to začel početi z veseljem in se ob tem res dobro počutim.

O tem, če pride njegov rek Nikoli ne odnehaj, nikoli ne obupaj prav tudi na tej dirki: Ni ravno taka dirka, da si lahko v trenutku rečeš, nikoli ne obupaj, saj se tu vse zgodi tako zelo hitro. Cilj je hitro. Lahko pa Gledaš na to, da ti 10-krat ali 15-krat ne uspe dobiti te dirke in jo mogoče osvojiš 16-ič ali 20-ič. Nikoli ne veš.

O posebnosti dirke: Dirka je ena izmed največjih ugank. Pripravljaš se pol leta zgolj za tista zadnja dva vzpona. Morda samo za zadnji vzpon. Vse gre v tisto, da si takrat v ospredju in da si v najboljši formi za tistih pet minut na koncu.