Pogi je na mitskem ognjeniku spet bruhal ogenj

Na dirki po Franciji je bil pred zasluženim prvim dnem premora še zadnji izziv - relativno lahka etapa in izjemno zahteven zaključek na osamelec Puy de Dome v Centralnem masivu. 

Etapa je pripadla ubežnikom, trideseterica je šla v beg in Jumbo Visma jim je hitro pustila 10 in več minut naskoka, jasno je bilo, da jih boj za etapno zmago ne zanima. Tako smo spremljali dve bitki, v obeh pa smo imeli Slovenci svojega kandidata v igri za vrh.

Matej Mohorič si je izbral današnjo etapo za prvi poizkus pobega na letošnjem Touru. Že od začetka je prepričan, da je v vrhunski formi, zato je poizkusil tudi danes, čeprav mu težak ciljni vzpon ni bil pisan na kožo. Predvsem zadnji štirje kilometri so bili res peklenski, naklon praktično ni padel pod 11 odstotkov, vsak kilometer se je tudi za najboljše hribolazce zelo vlekel.

Na spustu s predzadnjega vzpona je iz ubežne skupine napadel Američan Matteo Jorgenson in si privozil minuto naskoka do začetka vzpona na Puy de Dome, za njim so bili Mathieu Burgaudeau, Mohorič in nosilec pikčaste majice Neilson Powless, preostanek (razredčene) skupine ubežnikov je zaostajal še za minuto več. Vsi so vozili na tempo, v hudi vročini je bilo potrebno pametno razporediti moči, pred najtežjim delom pa se je Mohorič sam podal v lov za Jorgensonom.

Prišel mu je na pol minute zaostanka, a je iz zasledovalne skupine po vzponu "letel" Michael Woods, ki je najprej ujel Mohoriča, nato pa še Jorgensona in si privozil legendarno zmago, pri 36. letih prvo na dirki po Franciji. Drugi je bil Burgaudeau, tretji pa s šprintom na vrhu vzpona Mohorič, ki je potrdil dobro formo, v drugem tednu pa bo imel vsaj v torek in četrtek v pobegih znova možnost, da poizkusi dobiti etapo.

Enako zanimivo je bilo v ozadju, vlak Jumbo Visme je delal večino vzpona, Sep Kuss pa je tokrat hitro omagal in slaba dva kilometra pred koncem so se kolesarji v skupinici okrog rumene majice začeli pogledovati med seboj. Takrat je napadel Pogačar, ki se Vingegaarda sprva ni otresel, nato pa je Danec začel zaostajati za meter, dva, tri, pet, pri okrog 20 metrih razlike pa sta se ustalila.

Oba sta poganjala pedala, kolikor hitro sta le lahko in v cilju je bil Pogačar osem sekund pred Vingegaardom. Razlika ni ogromna, je pa še ena dobra popotnica pred drugim tednom dirke in dokaz, da je Pogačar res iz dneva v dan boljši. V Alpah bo priložnosti, da nadoknadi še preostalih 17 sekund, več kot dovolj.