Povezava »Fuglsang – Ferrari«: prazne govorice ali nova afera?

V kolesarskem svetu je završalo, ko je danski medij Politiken skupaj z norveškim VG objavil poročilo kolesarske protidopinške organizacije CADF, ki naj bi na 25 straneh opisovalo sodelovanje med Jakobom Fuglsangom, enim najbolj izstopajočih posameznikov minule sezone in zmagovalcem klasike Liege – Bastogne – Liege, ter razvpitim dopinškim baronom dr. Michelejem Ferrarijem.

Po navedbah zgoraj omenjenih medijev naj bi se Fuglsang večkrat srečal s Ferrarijem v Monacu, kjer naj bi tudi skupaj trenirala, omenjeno poročilo pa navaja še, da naj bi Ferrari obiskal kolesarje Astane na lanski dirki po Kataloniji. Povezava med ekipo v turkizno modrih dresih in zdravnikom, ki si je s sodelovanjem v dopinški aferi Lanca Armstronga in njegovih ekipnih kolegov pri US Postalu in Discovery Channelu prislužil doživljenjsko prepoved delovanja v kolesarstvu, je znana. Ferrari je sodeloval tudi s šefom Astane Alexandrom Vinokurovom, ki je to tudi priznal, a pravi, da od leta 2008 ni imel več nobenih stikov z Italijanom. 

Michele Ferrari (desno) na dirki Coppa Bernochi leta 1988.

Politiken v prispevku navaja nekaj domnevnih podrobnosti iz poročila CADF, ki pa ne temelji na trdnih dokazih, posnetkih ali kakšnem drugačnem dokaznem gradivu, temveč predvsem na govoricah domnevnih očividcev, ki naj bi vedeli za sodelovanje Fuglsanga s Ferrarijem, omenja pa se tudi Aleksey Lutsenko kot eden tistih, ki naj bi bil vsaj prisoten na srečanju med Dancem in Italijanom. Tako Ferrari na svoji spletni strani kot Fuglsang in Lutsenko na Instagramu so že zavrnili vsa namigovanja, da so storili karkoli narobe, Ferrari je zanikal vsakršen stik s kolesarji Astane in ob tem dodal še, da že desetletje sploh ni bil na kolesarski dirki.

V tem primeru gre za besedo proti besedi in čeprav dr. Ferrari ne spada med tiste, ki bi jim bilo treba slepo verjeti, je vseeno primer potrebno jemati s precejšnjo mero skeptičnosti in verjeti Fuglsangu, dokler mu morebitna krivda ne bo dokazana. Praznih obtožb, ki so prinesle le očrnjeno ime kolesarjev, je bilo v preteklosti v pelotonu preveč.

Slavje Jakoba Fuglsanga na klasiki Liege - Bastogne - Liege.

Da bi bil primer še bolj sumljiv, so poskrbeli pri UCI-ju, kjer trdijo, da poročila sploh niso dobili na mizo, čeprav je CADF njihova organizacija in da proti Fuglsangu ali Astani ne vodijo nobenega postopka.

Obe organizaciji sta v sporu, odkar so vodilni pri UCI-ju napovedali, da bodo s koncem letošnjega leta CADF ukinili in svoje protidopinške aktivnosti integrirali v protidopinško organizacijo Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo odslej pristojna za preiskovanje morebitnih nepravilnosti. Pri CADF so že javno izrazili nasprotovanje in ogorčenje nad to potezo in pojavljajo se namigi, da naj bi »primer Fuglsang« v javnost prišel prav zaradi enega od nezadovoljnih zaposlenih pri CADF, ki so se na ta način želeli maščevati Mednarodni kolesarski zvezi. UCI naj bi stremel k združitvi protidopinških aktivnosti z IOC tudi zato, ker si njen predsednik David Lappartient domnevno nabira politične točke, ki bi mu v prihodnosti prinesle mesto v Mednarodnem olimpijskem komiteju.

View this post on Instagram

Statement

A post shared by Jakob Fuglsang (@jakobfuglsang_official) on Feb 3, 2020 at 11:05am PST

Zagotovo smo torej priča političnim spletkam, v središču katerih se je znašel Jakob Fuglsang. Morda upravičeno, morda si je Danec v jeseni kariere do forme življenja res pomagal z nedovoljenimi poživili, morda pa je bil Fuglsang le »kmet na šahovnici«, ki je bil žrtvovan za višje cilje tistih, ki odločajo. Vsekakor pa nov javni lov na čarovnice za kolesarstvo ne pomeni nič dobrega.