Pred maratonom Alpe
05.07.2007 AVTOR:
Mnogim je vsako leto Franja izziv in edina opravljena kolesarska trasa. Se ji bo pridružil tudi maraton Alpe?
2.000 višinskih metrov in 130 kilometrov
To niso podatki katerih bi se morali bati, temveč podatki kateri nas premamijo, da poizkusimo, koliko časa potrebujemo, da prekolesarimo en vzpon na »Triglav«.
Forumovci smo se odločili odpeljati traso 14 dni pred prireditvijo. Nekateri zaspanci se do Jezerskega še niso zbudili. Startali smo iz Kamnika ob 7.15 in bilo je prijetno sveže, ne bom omenjal, da so mi bili na koncu vsi hvaležni, da sem vztrajal pri rani uri odhoda. V Komendi se nam je pridružil še MM vendar nase je tudi dokaj kmalu zapustil, pa verjetno ne zaradi tega ker sta ga tiščala z Urošem, proti Jezerskemu 40 na uro. Telefon kar ni in ni nehal zvoniti, potem nam je bilo kmalu jasno katera polovica je tako vztrajno zvonila.
Po debati s carinikom na mejnemu prehodu (tudi oni pričakujejo omenjen maraton, nikar ne pozabite osebne izkaznice) smo se spustili v uživanja vreden žal prekratek serpentinast spust do odcepa za Pavliča. Kaj lahko rečemo o Pavliču? Kar nekaj kolesarskih zgodbic bi se dalo povedati v povezavi s tem mejnim prehodom. Po ostanimo zbrani, kot moramo biti zbrani na spuščanju in o tem kdaj drugič.
Proti Jezerskemu smo si noge ogrevali, med spuščanjem smo kaj prigriznili, vzel gel in prihajali do zraka. Pred nas se je postavil 6,5 kilometra klanec s povprečnim naklonom 10%.
Pa imamo izziv.
Sam letos nisem ravno veliko na kolesu in zadaj zobnik 27 mi je odgovarjal, da se nisem matral pa tudi mudilo se mi ni nikamor. To sem videl tudi po temu, ko je bila kolesarska rokavica zbirališče za muhe - slepe potnice. Na vrhu, smo do mejnega prehoda nazaj deležni še spuščanja in ponovno kontrola ter nasmeh z osebno izkaznico v roki.
Sledilo je spuščanje, kjer je pretirana hrabrost nezaželjena saj je cesta slaba in ovinki neoznačeni z znaki za ostri ovinek. V nadaljevanju je cesta določen del precej v slabem stanju, en del pa je v gradnji. Tistim katerim se bo mudilo, bodite pozorni. V času maratona veljajo cestno prometni predpisi.
Na tem delu velja počakati še kakšnega za družbo oziroma sodelovanju pri vožnji v zavetrju, saj nas bo pred zaključkom pričakal še »vroči« Črnivec.
Ob 11 uri je bilo že kar soparno toplo in po štirih urah vožnje je bolj psiha kot naklon klanca tista s katero se bojujemo. Slika proteinskega napitka (jasno piva) in kakšne slaščice poleg nujno potrebnih testenin za nadomestitev pokurjenih kalorij nam olajša morebitno agonijo z mislijo o tem, koliko je še do vrha in kaj nam je tega treba.
Z vrhom Črnivca smo se že približali skupno premaganim višinskimi metri 2.000. Z spuščanjem smo vse bližje prej omenjeni sliki ter tudi cilju, Kamniku. Po slabih petih urah vožnje s tremi postanki, smo prišli vsak do svoje slike in tudi natakarice niso bile fatamorgana temveč za vsak okus nekaj. Slaščica je šla prej kot bi lahko povedal sestavo. To sem vzel kot potrditev, da je dobra.
Še nekaj dni namenjenih počitku in se vidimo na maratonu Alpe, prvič.
Bostjan Svete