Pred nami je prva in najdaljša klasika

Do zdaj smo bolj ali manj spremljali zgolj etapne dirke. Na njih so formo stopnjevali tudi mojstri za enodnevne klasike. Nekateri bodo svoje sposobnosti lahko pokazali že na nedeljski preizkušnji. Govorimo o dirki Milano – Sanremo. Poznamo jo tudi pod vzdevkom Pomladanska klasika (Primavera). Gre za najdaljšo klasiko v sezoni. Jutri bo na sporedu že 106. Prvič pa so jo organizirali daljnega leta 1907.

Vreme očitno ne bo ravno najlepše. Na startu v Milanu naj bi bilo devet stopinj, pihal pa naj bi veter. Na zadnjih dveh vzponih – Cipressa in Poggio – naj bi bilo med 16. in 17. uro med 12 in 14 stopinj. Kolesarje pa naj bi tam motil močnejši veter, kar pomeni, da bodo posamični napadi še težje izvedljivi, predvsem pa bodo imeli taki kolesarji manj možnosti za uspeh. A pustimo vremenske razmere.

Kolesarji bodo startno listo na Piazzi Sempione podpisovali med 8.10 in 9.45 uro. Deset minut po desetih bo sledil start. Prvič po letu 2007 kolesarjem ne bo treba premagati vzpona na Manie, kjer so mnogi sprinterji odpadli, oziroma so jih preostali dovolj utrudili, da v zaključku niso imeli dovolj moči. Tako lahko letos sprinterji spet upajo na uspeh. Dirka bo dolga 293 kilometrov. Zaključek pa tradicionalen. Tisti, ki niso sprinterji, pa bi dirko radi dobili, bodo imeli na razpolago dva vzpona.

Vzpon na Cipresso in v zaključku še Poggio. Cipressa je dolga 5,6 km, povprečni naklon pa znaša 4,1%. Poggio se začne vsega devet km pred ciljem. Dolg je 3,7 km, povprečni naklon znaša okrog 4 odstotke, na posameznih odsekih pa je ta naklon tudi več kot osem odstoten. To je tik pod vrhom, tik pred zaključnim spustom v mesto. Spust je tehnično zelo zahteven. Zadnja dva kilometra sta ravninska. 850 metrov pred ciljem sledi lev ovinek, sto metrov kasneje pa še krožišče. Potem pa samo še ciljna ravnina na ulici Via Roma.

Zmago bo branil Alexander Kristoff, ki bo tako nosil tudi številko ena. Favoritov je ogromno, še posebej, ker je zaključek zelo nepredvidljiv. Na uspeh lahko računajo tako sprinterji kot mojstri za enodnevne klasike. Omenimo le nekaj kandidatov: Peter Sagan, Michal Kwiatkowski, Michael Matthews, Greg Van Avermaet, Philippe Gilbert, Andre Greipel, John Degenkolb, Edvald Boasson Hagen, Juan Jose Lobato, Ben Swift, Geraint Thomas, Fabian Cancellara, Gerald Ciolek, Nacer Bouhanni, Mark Cavendish, Zdenek Štybar, Arnaud Demare, Heinrich Haussler, Filippo Pozzato, Sonny Colbrelli, Davide Cimolai …

Na startu bosta tudi Grega Bole in Borut Božič. Poskušala bosta izboljšati 13. mesto Andreja Hauptmana iz leta 2002. Rekorder po številu zmag na tej dirki ostaja Eddy Merckx, ki je zmagal kar sedemkrat. Na startu letošnje dirke bo kar šest zmagovalcev. To so Kristoff, Ciolek, Cavendish, Matthew Goss, Cancellara in Pozzato.