Kot strela z jasnega nas je presenetila novica o objavi osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Pravzaprav ne sama objava, veliko bolj njegova vsebina. Predvidevam, da ni presenetila samo mene, temveč vse, ki se ukvarjamo z gorskim kolesarjenjem, bodisi kot z aktivnostjo v prostem času, bodisi kot s športom, ki je tudi olimpijska disciplina, verjetno pa najbolj tiste, ki bi radi vključili gorsko kolesarjenje v okolju prijazno turistično ponudbo. Kot aktivni kolesarji, ki nam ni vseeno, da pri nas obstajajo zakoni in pravila, ki jih zaradi nesmiselnosti vsi kršimo, smo osnovali Slovensko kolesarsko pobudo in se vključili v Slovensko kolesarsko mrežo z namenom, da bi pristojne organizirano prepričali v ukinitev zloglasne Uredbe o vožnji z vozili v naravnem okolju iz leta 1995.
S štafeto podpore smo zbrali pet tisoč podpisov z zahtevo po spremembi nesmiselne zakonodaje. Po sestankih na takratnem Ministrstvu za okolje in prostor, Gozdarskem institutu, okroglih mizah in posvetih, predstavitvi strokovnih študij o vplivu kolesarjenja na okolje, smo upali, da bodo prevladali razum, strokovni argumenti in pogled v prihodnost. Pa niso. Spremembe Zakona o ohranjanju narave samo prenašajo zastarelo Uredbo v nov zakon, dodane so le strožje kazni. Zraven pa še grozijo s kaznimi tudi tistim, ki v želji po popularizaciji gorskega kolesarjenja objavljajo vodnike in članke.
Predlagane kazni so v nasprotju z načelom sorazmernosti kazni, kar kliče k oceni ustavnosti. V obrazložitvi sprememb predlagatelji med cilji navajajo odpravo administrativnih ovir in bremen. Ni nam jasno, kaj so spremenili v tej smeri. Gorski kolesarji vemo kaj te ovire pomenijo v Sloveniji: sedem let po objavi Zakona o planinski poteh je bila za dvonamensko rabo odprta samo ena planinska pot, dolga nekaj deset kilometrov. In to kljub prizadevanju pozameznikov znotraj Planinske zveze Slovenije. Podobno velja za odpiranje gozdnih vlak, za kar bi bilo potrebno zbrati dovoljenja vseh lastnikov in še odobritev pristojnega ministra.
Kot smiselno rešitev pri KGK Volja vidimo samo eno: kolesarjenje naj bo dovoljeno po vseh poteh (kar vključuje tudi steze in gozdne vlake) razen tam, kjer je to izrecno prepovedano in označeno. Izjema so lahko samo posamezna področja (npr. Triglavski narodni park, občutljiva naravovarstvena področja …), kjer bi veljal podoben režim kot ga predlaga sprememba zakona za celo državo. Tak predlog je podprla tudi štafeta podpore.
Tolažba, h kateri se marsikdo zateče, ko pravi “saj bom(o) še naprej kolesaril(i) kot do sedaj, saj je bilo tudi do sedaj prepovedano, izrečenih kazni pa ni bilo veliko, ” je le pesek v oči, ki je uspaval vso gorskokolesarsko skupnost v Sloveniji
Vladimir Cindro,
predsednik Kluba gorskih Kolesarjev Volja
Zveza Gorniških klubov Skala
Turisti iščejo urejene potovalne kolesarske poti, ne pa možnost vožnje po brezpotju.