Prek Strave in Ljubljane do velikih dirk

Keegan Swirbul prihaja iz Colorada in je od sredine lanske sezone član moštva Rally, ki nastopa s prokontinentalno licenco. Do te pogodbe pa je prišel na zanimiv način. V Coloradu kolesarji radi obiščejo vzpon, poimenovan Super Flag. Dolg je dobrih sedem kilometrov, povprečni naklon pa je 8,2-odstoten. Vrh leži na več kot 2300 metrih nadmorske višine, kolesarji pa morajo premagati dobrih šesto metrov “višincev”.

Tudi podatki s Strave dokazujejo, da je vzpon med tamkajšnjimi kolesarji nadvse priljubljen. Med tistimi, ki ta klanec prevozili nadvse hitro, so tudi Sepp Kuss, Tom Danielson, Lachlan Morton, Ruth Winder … in od lanskega avgusta tudi Keegan Swirbul. Američan je vzpon prevozil v dobrih 22 minutah in je podrl pet let star rekord.

"Naredil sem veliko neumnih napak. Na trenutke sem bil preveč motiviran in zagnan. Nisem poslušal izkušenejših kolegov."

"Obožujem Stravo in sem povsem obseden s tem. S tem se ne hvalim zato, da bi našel ekipo, se je pa zgodilo," je za VeloNews dejal Swirbul, ki je lani od začetka leta uradno vozil za moštvo Ljubljana Gusto Santic, a zaradi pandemije ni dobil priložnosti, da bi v dresu te ekipe sploh nastopil na kakšni izmed dirk.

Sicer pa je že predtem veljal za enega izmed nadarjenih ameriških kolesarjev. Leta 2015 je celo postal državni prvak med mlajšimi člani. Bil je član moštva Axeon, torej klubski kolega kolesarjev, kot so Rao Geoghegan Hart, Ruben Guerreiro in Will Barta. Če so ti trije napredovali v World Tour ekipe, pa je Swirbul obstal na kontinentalni ravni.

"Naredil sem veliko neumnih napak. Na trenutke sem bil preveč motiviran in zagnan. Nisem poslušal izkušenejših kolegov. Velikokrat sem bil pretreniran in kar dolgo časa sem potreboval, da sem prišel do ravni, ko sem lahko izpolnjeval trenerjev program treninga," je dejal Swirbul. Po eni sezoni v Axeonu je v letih 2017 in 2018 nastopal za Jelly Belly, leta 2019 pa za Floyd’s Pro Cycling, torej ekipo Floyda Landisa.

"Prehitel sem nekoga, ki mi je takoj rekel, da kolo moje kolo ne zveni tako vroče. Gonilka je res pokala."

Takrat je na drugem mestu končal etapno dirko po Langkawiju, med desterico pa še dirko po Gili, po Beauce in po Utahu. Po sezoni pa je spet ostal brez ekipe in podpisal je pogodbo z ekipo Ljubljana Gusto Santic. Cilj je bil seveda nastopati na evropskih dirkah, a januarja se je najprej poškodoval. Potem, ko si je opomogel, pa se je že začela epidemija zaradi novega koronavirusa.

"Ko je prišel še Covid in dirk ni bilo, je bilo vsega konec. Ni bilo ravno prijetno. Treniral sem v garaži, na trenažerju," je dejal zdaj 25-letnik Američan. Tudi pri moštvu Rally Cycling so se znašli v težavah, saj so načrtovali nadvse pester program v Evropi. Veliko kolesarjev pa tudi po ponovnem začetku ni uspelo priti v Evropo. Swirbul pa je nadaljeval s treningi in nase opozoril s podatki s treningov, ki jih je objavljal na Stravi.

"Poletje sem izkoristil z namenom, da eksperimentiram s treningi, ki jih zaradi strahu ponavadi ne bi opravljal."

"Poletje sem izkoristil z namenom, da eksperimentiram s treningi, ki jih zaradi strahu ponavadi ne bi opravljal," je dejal Swirbul, ki je avgusta odpotoval v Boulder. Tako se je preizkusil na znamenitem vzponu Flagstaff. Lotil se ga je s kolesom, ki ga je sicer uporabljal že leta 2017. 27. avgusta mu je uspelo podreti rekord: "Prehitel sem nekoga, ki mi je takoj rekel, da kolo moje kolo ne zveni tako vroče. Gonilka je res pokala."

Ko je prečkal vrh vzpona in se je vrnil do avtodoma, sploh ni vedel, da mu je uspel velik podvig. To je spoznal šele, ko je podatke naložik na Stravo. S časom 22:01 je za 46 sekund premagal čas Danielsona iz leta 2015. Naslednji dan se je lotil še Leipheimerjeva časa na sicer krajši Flagstaff Mountain. Ta del je premagal v 11 minutah in 11 sekundah, kar je štiri sekunde počasneje v primerjavi z Leipheimerjevim časom.

"Levy je rekord na Flagstaff postavil med dirko, Swirbul pa bi ga skorajda izboljšal na groznem kolesu s težkimi obroči. S tlačilko in zračnico."

Takrat je glavnega moža moštva Rally Carneyja prosil, če mu posodi kolo, saj je njegovo dokončno popustilo. "Že na začetku 2020 smo ga želeli vzeti v ekipo, a je bil zadnji, ki je izpadel. Še vedno smo ga opazovali," je dejal Carney, ki se je takoj sestal s Swirbulom: "Čase, ki jih je postavljal s tako slabim kolesom. To je bilo kar smešno. Levy je rekord na Flagstaff postavil med dirko, Swirbul pa bi ga skorajda izboljšal na groznem kolesu s težkimi obroči. S tlačilko in zračnico."

Ker je imel Swirbul že licenco v slovenski ekipi, je brez večjih težav lahko odpotoval v Evropo. Carney se je odločil, da ga priključi evropskemu delu ekipe: "Ni šlo samo za podateke s strave. Dejstvo je, da je ostal motiviran in je treniral, čeprav ni vedel, če bo še kdaj dirkal. Navdušen sem bil nad tem, kako zelo si tega želi." Mednarodna kolesarska zveza je “prestop” iz Ljubljane Gusto Santica dovolila, ker so ga pri Rally Cyclingu navedli kot novinca.

"Nisem mogel verjeti. Celo poletje sem upal, da bom vendarle lahko dirkal, do takrat pa sem potem že skorajda obupal."

In tako je lahko nastopil na zahtevnih etapnih dirkah Internacional Torres Vedras in na dirki po Portugalski. "Nisem mogel verjeti. Celo poletje sem upal, da bom vendarle lahko dirkal, do takrat pa sem potem že skorajda obupal," je priznal Swirbul. Prvo je končal na devetem mestu, drugo pa na 15.

"To, da si po enoletnem premoru na prvi etapni dirki med deseterico je nekaj neverjetnega. Tudi s strani ostalih kolesarjev in osebja sem dobival pozitivne odzive," je dodal Carney, ki je Swirbulu ponudil dveletno pogodbo: "Ponavadi ne bi jemali kolesarja glede na podatke s Strave, a z eno nogo je praktično že vstopil skozi vrata. Dokončno je vstopil, ko smo videli, kako motivran je ostal, medtem ko mnogim to ni uspelo."