
Na dirki po Baskiji je bila na sporedu že četrta etapa. Donostia je gostila start, Bilbo pa cilj. Etapa je bila dolga 174 kilometrov, po profilu sodeč pa ni bila ekstremno zahtevna.
Kolesarji so morali premagati dva vzpona druge kategorije. Najprej vzpon na Sollube, ki je bil po 110 kilometrih. Po 160 kilometrih pa so prečkali še vrh 401 meter visokega vzpona Vivero. Samo 14 kilometrov pred ciljno črto. Sledil je še spust in krajši ravninski del do cilja. Šele po več kot eni uri dirkanja je prišlo do pobega dneva. V ospredju se je izoblikovala skupina štirih kolesarjev.
To skupino so sestavljali Toms Skujins (Cannondale-Drapac), Maksim Belkov (Katjuša-Alpecin), Jonathan Lastra (Caja Rural) in Ama ël Moinard (BMC Racing). Sto kilometrov do cilja so imeli dobre štiri minute prednosti, medtem ko je v glavnini ritem narekovala ekipa Quick Step, sicer tudi ekipa vodilnega v skupnem seštevku Davida De la Cruza. Razlika se je pričela zmanjševati šele, ko je v ospredje prišla še Astana.
40 kilometrov pred ciljem je glavnina zaostajala samo še za dve minuti. Prišlo je tudi do nekaterih padcev. Na tleh so se znašli Steve Cummings, Darwin Atapuma in Dani Navarro. Prav vsi so tudi odstopili, medtem ko se je Alberto Contador – tudi Španec se padcu ni mogel izogniti – vendarle pobral in je lahko nadaljeval z dirko. 30 kilometrov do cilja je bila razlika samo še slabo minuto. Zadnji se je nekaj manj kot 20 kilometrov pred ciljem predal Skuijns in sledil je zadnji klanec.
Takoj smo videli nove napade. Prvi je poskusil Serge Pauwels. Contador je imel težave s kolesom in ga je moral celo zamenjati. A vendarle je lahko ujel najboljše. Potem je napadel Roche, sledil je še Roman Kreuziger. A za te poskuse so poskrbeli člani Quick Stepa. Skupina pa je bila vse manjša. Tik pod vrhom pa je prvič udaril Primož Roglič. Natančneje 14,8 km pred ciljem. Prav on je poskrbel za največjo selekcijo.
Na ta napad so v prvi osebi poskušali odgovoriti vsi najresnejši kandidati za vrh. Izagirre, Henao, De La Cruz, Uran … Sledil je protinapad Yatesa in odgovoril mu je Alejandro Valverde. Potem pa spust in Roglič je spet napadel, nadaljeval pa je z nadvse hitro vožnjo. Rogliča so sicer spet ujeli, a s tem se njegov dan ni končal. Na ravnini proti cilju nihče ni napadal, pa čeprav so bile ekipe že vse krepko razredčene. Potem pa je ključno potezo potegnil prav Roglič.
Po taktiziranju preostalih je 2,8 km pred ciljem spet napadel. Sicer so preostali poskušali na vse skupaj odgovoriti. Celo De la Cruz v rumeni majici ga je poskušal ujeti. A Roglič tokrat ni čakal več nobenega. Skupina za njim je bila krepko razpotegnjena, kar pomeni, da je zares želela ujeti Rogliča, a ta kljub zgolj nekaj metrom prednosti ni popuščal. V zadnjem kilometru je v zasledovalni skupini prišlo do padca, medtem ko je bil Roglič na poti proti zmagi.
V ozadju so lahko sprintali samo za drugo mesto. Roglič se je po štirih urah, 23 minutah in 46 sekundah veselil prestižne in zaslužene zmage. Na koncu je imel dve sekundi prednosti pred prvimi zasledovalci. Sprint za drugo mesto je dobil Michael Matthews. Tretji je bil Giovanni Visconti. V skupini z rumeno majico se je pripeljal tudi Simon Špilak, ki je zasedel 24. mesto. De La Cruz je obdržal vodstvo v skupnem seštevku.
A zdaj imata z Rogličem isti čas. Roglič je namreč napredoval na drugo mesto. Tretji Michal Kwiatkowski zaostaja za tri sekunde. Simon Špilak je z istim zaostankom 25. Na dirki nastopajo še Grega Bole, Jani Brajkovič in Matej Mohorič. Pred kolesarji je kraljevska petkova etapa in potem še posamična vožnja na čas v soboto. Obetata se dva izjemna dneva dirkanja.
Edini od naših ki ima jajca. Bravo !!!