Primož Roglič: "Komaj čakam, da začnemo, da spet vidim, če imam prestavo več."

Primož Roglič: "Komaj čakam, da začnemo, da spet vidim, če imam prestavo več."
16.12.2018 AVTOR: DZ, vir: vecer.com

V daljšem intervjuju za spletno stran vecer.com je Primož Roglič spregovoril o marsičem. Treningu, denarju, opremi ...

Na spletni strani vecer.com so objavili obširen intervju s Primožem Rogličem, za katerim je letos zares izjemna sezona 2018. Dobil je etapo na dirki Tirreno-Adriatico, potem pa je sledil izjemen april z zmagama na dirki po Baskiji in na dirki po Romandiji. Junija je dobil dirko po Sloveniji in potem z etapno zmago na izjemnem četrtem mestu končal še dirko po Franciji. V intervjuju pa je govoril o marsičem, tudi o obveznostih, ki jih ima ob koncu sezone, pa o tem, če v pripravo uvaja kakšne novosti:

“Vsako leto je kaj novega, kaj boljše. Preizkušamo pač, v okviru svojih omejitev. Sponzorsko opremo težko kaj spreminjaš, a poskušamo, da je vse čim bolj optimalno. Kar nekaj zadev želim izboljšati tudi pri sebi; lahko postanem še boljši. Drugače pa zagotovo težim k čim boljši tehniki, kolesu, inovacijam, čeladam, čevljem, galošam, rokavicam, da je vse najboljše, najlažje, najhitrejše. Saj imamo ogromno ljudi. Težim, jih silim, celoten tim, vse osebje, da iztisnemo čim več iz sponzorjev, proizvajalcev, da se zbudijo in kaj naredijo."

"Več kot jesti in piti tako ne moreš. Kaj ti bodo milijoni, itak boš moral isto početi. Ne glede nanje bom moral sesti enako na kolo, enako bom moker, če bo deževalo."


Sledilo je novinarjevo vprašanje: “A potem ste kar nergač?” … in odgovor: “Vedno je treba biti, kot povsod drugod so tudi pri nas težave, marsikaj bi lahko bilo boljše. Vsi moramo stremeti k čim boljšim stvarem.” Govoril je tudi o proračunih ekip, predvsem o veliki razliki med proračunom ekipe Lotto NL Jumb in Skyjem: “Če si najboljši, želiš biti tudi najbolje plačan. Sky ima oboje, zmagujejo Tour in so najbolje plačani, ampak predvsem se mi zdi, da si kupujejo veliko stvari. Če si lahko privoščiš raziskave, uporabljaš nove materiale, si vedno v prednosti. Največja stvar budžeta pa je v bazi kakovostnih tekmovalcev. Kdo ima Michala Kwiatkowskega za pomočnika? Svetovnega prvaka! Mi si takih tekmovalcev sploh ne moremo privoščiti, kaj šele kot pomočnike. To je največja razlika. Če bi potegnili skupaj plače naših kolesarjev, ki jih pošljemo na Tour, in njihovih, bi bila verjetno velika razlika.”

Seveda je sledilo vprašanje o nagradnih skladih. V primerjavi s številnimi drugimi športi so ti skladi majhni: “Pri nas od nagrad nihče ne živi, živi se od pogodb. Vedno lahko rečeš, oni ima še več, tisti tudi … Če si zaslužijo ali ne, je lahko neskončna debata. Konec koncev sem zadovoljen, vsak, ki vozi za WorldTour ekipo, lahko dobro živi. Več kot jesti in piti tako ne moreš. Kaj ti bodo milijoni, itak boš moral isto početi. Ne glede nanje bom moral sesti enako na kolo, enako bom moker, če bo deževalo. Če gledaš s tega vidika, je denar na stranskem tiru, ko pač imaš dovolj, da lahko preživiš.” Roglič je še dodal, da denar vsekakor ni glavni motiv, da vztraja v tem športu:

"Da bi bil tako motiviran samo zaradi denarja, bi tisočkrat prej rekel: Nič nočem zaslužiti, samo pustite me in dirkajte, jaz bom pa vsak dan televizijo prižgal, spil pir in se vam režal, kako vi garate na klanec."


“Daleč od tega, da bi rekel, da bom zmagal Tour, da bom dobil pol milijona, ki ga itak sploh vzel ne bom. S takimi motivi ni možno doseči velikih stvari, ker kolesarstvo od telesa in uma zahteva ogromno. Da bi bil tako motiviran samo zaradi denarja, bi tisočkrat prej rekel: Nič nočem zaslužiti, samo pustite me in dirkajte, jaz bom pa vsak dan televizijo prižgal, spil pir in se vam režal, kako vi garate na klanec.” O tem, ali bo naslednje leto nastopil na Giru ali Touru še ne more govoriti, saj z ekipo še niso določili glavnih ciljev. Tour je največji, a vendarle:

“Res je, a če primerjaš, kaj bi rajši: zmago na Giru ali drugo mesto na Touru? Sigurno bi raje zmagal, ker zmaga je zmaga. In še Giro skoraj naša dirka, najbližje je Sloveniji, prihodnje leto bo blizu, starta bosta v Bologni, v Veroni, etape po Dolomitih. Trasa na papirju je izjemno težka, ne pomnim, kdaj je bila nazadnje takšna. Skoraj vsaka druga etapa bo dolga skoraj 230 kilometrov, tudi individualni kronometri bi morali biti zame.” Govoril je še o zvestih in številnih navijačih, pa o reprezentanci, in tudi o ekipi Bahrain Merida. Spomnil se je letošnjega Toura, primerjal način dirkanja, ko vse staviš na etapno zmago, in ko se boriš za visoka mesta v skupnem seštevku. Govoril je celo o tem, kako se počuti v ekipi, ki zelo rada v ospredje postavlja Nizozemce:

Za Nizozemce je ekipa res domača, včasih se čuti, da sem tujec. Se tudi razume, da jim je več vredno, da sprinter, kot je Dylan zmaga etapo na Touru, kot pa da jaz dirkam za generalno razvrstitev. In da pri tem še tvegajo, če mi bo sploh uspelo.


“Za Nizozemce je ekipa res domača, včasih se čuti, da sem tujec. Se tudi razume, da jim je več vredno, da sprinter, kot je Dylan zmaga etapo na Touru, kot pa da jaz dirkam za generalno razvrstitev. In da pri tem še tvegajo, če mi bo sploh uspelo. Vemo, da ni enostavno, da je en dan premalo, mora ti uspevati 21 dni. Ja, to moraš vzeti v zakup. Zato si enkrat želiš biti v drugi ekipi ali pa da se kaj spremeni. Je pa res, da se vedno in povsod najde kak problem, drugje imaš pač druge in teh ni." Kaj pa rezerve? V kolesarstvu ni ravno dolgo, zato jih vsekakor še ima:

“Imam pa še ogromno rezerve na vseh področjih. Še vedno ogromno napredujem, še vedno marsikaj vozim prvič. Saj sem odpeljal komaj svoj tretji grand Tour, še kar sem daleč za vsemi, s katerimi tekmujem. Zagotovo še imam ogromno rezerv na tem področju, s treningom na fizični pripravi, ker sem le komaj pet, šest let kolesar, kar je malo v primerjavi z vsaj 15 leti pri drugih. Zagotovo moram imeti večji potencial, tudi s tega vidika se lahko veselim prihodnjih let." Na vprašanje, kaj pravijo zdravniki na njegovo telo, pa je odgovoril:

“Nič ne pravijo. Pred dnevi sem imel zdravniški pregled in so rekli: Kar treniraj. Bomo videli, ni omejitev. Predvsem se mi zdi, da so omejitve vedno v glavi, izčrpan si po navadi bolj psihično kot fizično. Mislim, da se z leti naješ vsega, isti treningi, iste dirke, odrekanje. Zame je vse še novo, zato se zelo veselim nove sezone, komaj čakam, da začnemo, da spet vidim, če imam prestavo več. Zabavno mi je, saj ne more biti drugače, če dirkaš in zmaguješ. Je luštno iti na dirke, ko vsi trpijo, tebi je pa okej.” Govora je bilo tudi o dopingu, predvsem o temni preteklosti:

"Težko komentiram za nazaj, ker na srečo, moram potrkati, takrat nisem dirkal. Ampak, če sem lahko jaz z normalno prehrano, pica, hamburger in tudi kakšen pir sem spil, lani zmagal v tretjem tednu Toura na Galibier, lahko rečem: Jebiga, nekaj mora biti boljše."


“Težko komentiram za nazaj, ker na srečo, moram potrkati, takrat nisem dirkal. Ampak, če sem lahko jaz z normalno prehrano, pica, hamburger in tudi kakšen pir sem spil, lani zmagal v tretjem tednu Toura na Galibier, lahko rečem: Jebiga, nekaj mora biti boljše. Sploh, če pomislim, da so govorili, da se niso mogli držati glavnine, če niso ne vem kaj jemali. Je pa dejstvo, da bodo vedno goljufali, iskali bližnjice, boljše stvari. Se mi zdi, da z novim rodom, mladimi tekmovalci, mora biti drugačna miselnost. Mislim, da so mnogo bolj za čisti šport, če vidijo, da so na tak način lahko dobri. Ne bom obsojal, starejši so šli verjetno čez veliko stvari, mlajši vsega verjetno ne poznamo. So pa vedno dovoljene stvari in sive cone, te so problem pri ekipah. Sem ravno govoril s trenerjem in je rekel, da misli, da smo najbolj poštena ekipa v celem WorldTouru. Očitno je boljše, definitivno smo ekipa, pri kateri kaj drugega kot paracetamola, se pravi lekadola, ne boš dobil. Je rekel, da smo vzorni. Verjetno je k temu pripomogla preteklost, ko so imeli pizdarijo in je razpadel Rabobank. Kaj pa vem, v kolesarstvu danes vidiš prihodnost, da to lahko počneš celo življenje, nima te kaj biti strah.”

Letos so slovenski kolesarji spisali zares lepo pravljico. Za njimi je najboljša sezona do zdaj. Ne samo za Rogličem, ampak tudi Mohoričem, pa Pogačarjem … “Lahko se le veselimo prihodnosti. Upam, da bomo še kaj spisali za zgodovino, tako posamezniki kot skupaj,” je intervju zaključil Roglič. Sicer pa si celoten intervju lahko preberete na spletni strani vecer.si.

Značke: Cestno
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ