Prvi monument s tremi Slovenci in zvezdniki

Milano-Sanremo velja za najdaljšo klasiko v leto, obenem pa tudi za zelo predvidljivo dirko. Ponavadi pride do nenevarnega pobega, na poti do 299 kilometrov oddaljenega cilja pa glavnina ubežnike ujame.

Potem pa se začne boj najprej čez vzpon Cipressa. Potem se stopnjuje ritem vse do vzpona Poggio. Tam napadejo glavni favoriti. V upanju, da jim sprinterji ne bodo mogli slediti in da si bodo pred večjo skupino zasledovalcev nabrali dovolj zaloge prednost za tehnično zahteven spust in krajšo ravnino. Letošnjo traso so morali organizatorji nekoliko spremeniti.

Kolesarji bodo morali premagati kar 299 kilometrov. Ne bo pa jim treba na ponavadi najtežji vzpon dirke Turchino. Cesto je tam uničil plaz, popravili pa jo bodo šele aprila. Tako bomo še drugič zapored priča uvodni klasiki brez Turchina. “La Primavera”, kot ji pravijo Italiji bo tako namesto na Turchino zavila na Colle di Giovo. Ta vzpon je podoben Turchinu. Dolg, a položen. Nič posebnega ali odločujočega, saj bo potem do cilja še 112 kilometrov.

Vrača se serija vzponov Capo Mele, Capo Cerva in Capo Berta. Kratki klanci. Ko jih bodo kolesarji premagali, pa bo še vedno 40 kilometrov do cilja. Potem pa se ponavadi začne pravo dirkanje. Kolesarji pridejo v vas San Lorenzo al Mare. Tam se začne vzpona na Cipresso. Ta je dolg 5,5 km, povprečni naklon pa je 4,1-odstoten. Nekje na polovici poti je naklon celo 9-odstoten. Nič posebnega, a vendar se tu ponavadi stopnjuje ritem.

V preteklosti so tu mnogi kolesarji napadali - znani so predvsem napadi Marca Pantanija, pa Micheleja Bartolija - a se je izkazalo, da večinoma neuspešno. Razlog? Po prečkanju vzpona je do cilja še več kot 20 kilometrov. Po odpeljanem spustu pa je devet kilometrov ravnine pred začetkom zadnjega vzpona - Poggio. Ta se je v pretklosti že večkrat izkazal za odločilnega.

In tu se odloča, ali bodo do priložnosti za zmago prišli sprinterji ali pa tisti, ki imajo dovolj moči in dovolj eksplozivnih nog za napad na Poggio. Ta klanec je dolg 3,7 km. Najstrmejši del je 8-odstoten. Ta je kilometer pred vrhom. Povprečni naklon pa je 3,7-odstoten. Tu gre za taktiziranje, na katerem delu vzpona napasti, da prideš na vrh z največjo možno prednostjo.

Sledi namreč dobre tri kilometre dolg spust do Sanrema in potem še 2,2 km ravnine, kjer vedno gledamo boj med ubežniki in glavnino. V zadnjih štirih izvedbah smo vedno videli odločilni napad na Poggio, potem pa ponavadi sprint manjše skupinice za zmago, saj je glavnina ni uspela več ujeti. Vincenzo Nibali je leta 2018 prišel na cilj po samostojnem pobegu.

Predlani je Julian Alaphilippe dobil dirko, lani pa je Wout Van Aert v sprintu premagal prav Francoza. Zadnji spinter z zmago na tej dirki je Arnaud Demare. Zmagal je leta 2016. Leta 2019 se je izkazal tudi Matej Mohorič, ki je dirko končal na odličnem petem mestu. Letos bo na startu. Tako kot tudi njegov klubski kolega Jan Tratnik in Luka Mezgec. Kaj pa favoriti?

Vsi govorijo o trojici. Wout Van Aert, Julian Alaphilippe in Mathieu Van der Poel, ki edini med temi tremi še nima zmage na tej klasiki. Tu so še Michael Matthews, morda Peter Sagan, pa Caleb Ewan, Matteo Trentin, Arnaud Demare, Mads Pedersen, Maximilian Schachmann, Michal Kwiatwkowski, Aleksej Lucenko, Sam Bennett, Alexander Kristoff ...

Bo pa zanimivo videti scenarij. Bi se lahko Van der Poel odločil za napad na Cipresso? Letos bomo priča že 110 izvedbi te dirke. Največkrat, kar sedemkrat jo je dobil Eddy Merckx. Costante Girardegno jo je dobil šestkrat, ima pa tudi tri druga in dve tretji mesti. Erik Zabel je bil štirikrat najboljši, dvakrat pa drugi. Izmed še aktivnih kolesarjev je na tej dirki najuspešnejši Julian Alaphilippe.

Enkrat je dirko dobil, po enkrat pa je bil še drugi in tretji. Prav posebno zgodbo pa bi lahko spisal Philippe Gilbert. Sam pravi, da ima sicer malo možnosti, a z morebitno zmago bi dopolnil izjemen izkupiček. Do zdaj je namreč že dobil štiri od petih monumentalnih klasik. Manjka mu samo Milano-Sanremo. Belgijec je sicer že v letih, a nikoli ne veš ... Motivacije mu vsekakor ne manjka.

Dosežki v zadnjih letih
2020: 1. Wout Van Aert, 2. Julian Alaphilippe, 3. Michael Matthews
2019: 1. Julian Alaphilippe, 2. Oliver Naesen, 3. Michal Kwiatkowski, 5. Matej Mohorič
2018: 1. Vincenzo Nibali, 2. Caleb Ewan, 3. Arnaud Demare
2017: 1. Michal Kwiatkowski, 2. Peter Sagan, 3. Julian Alaphilippe
2016: 1. Arnaud Demare, 2. Ben Swift, 3. Jurgen Roelandts
2015: 1. John Degenkolb, 2. Alexander Kristoff, 3. Michael Matthews
2014: 1. Aleksander Kristoff, 2. Fabian Cancellara, 3. Ben Swift
2013: 1. Gerald Ciolek, 2. Peter Sagan, 3. Fabian Cancellara
2012: 1. Simon Gerrans, 2. Fabian Cancellara, 3. Vincenzo Nibali
2011: 1. Matthew Goss, 2. Fabian Cancellara, 3. Philippe Gilbert