Gorski kolesarji prav dobro poznamo alpske, pohorske, kraške in istrske terene - povsem nekaj drugega pa je
kolesarjenje ob robu puščave, kjer se bomo srečali z raznovrstnimi podlagami - od slanega jezera in suhe rečne struge pa do betonske ceste, ki so jo med drugo svetovno vojno gradile Rommlove čete - s kolesi na ramenih pa bomo menda preplezali tudi kakšno peščeno sipino. "Asfalta bo zelo malo," nam je obljubil Tilen. Največ šele zadnji dan, ko se bomo z obrobja puščave preselili ob morje do trajekta, ki nas bo prepeljal na zasluženi počitek na Džerbo.
Uredbe v Tuniziji ne poznajoV osmih dneh na kolesu bomo prekolesarili največ 700 kilometrov - o dolžini dnevnih etap se bomo namreč dogovarjali sproti. Zahvaljujoč kar trem spremljevalnim vozilom bo poskrbljeno tako za prevoz opreme, orodja in rezervnih delov, kot tudi za tiste, ki bodo ozek kolesarski sedež pač raje zamenjali za udobnejšega v ekspedicijskem tovornjaku, prirejenem za vožnjo po puščavi. Tričlanska ekipa bo poskrbela tako rekoč za vse. Odpade tudi skrb glede letalskega prevoza koles, saj jih bodo fantje v Afriko prepeljali s tovornjakom.
Na kolesih pa bomo bolj ali manj prepuščeni samim sebi. Prvo vozilo na poti bo označilo traso, drugo - servisno - pa bo sledilo v ozadju. Vsa vozila, pa tudi skupina kolesarjev, bodo opremljena z radijskimi postajami, tako da presenečenj ne bo. Kolesarili bomo bolj ali manj po naravnem terenu, Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju v prostranstvih na obrobju Sahare pač ne velja. Na določenih mestih bo podlaga sicer nekoliko mehkejša, sicer pa Tilen obljublja trdo in do plaščev prijazno podlago ter tehnično ne preveč zahtevne terene.
Kaj pa varnost?Zanjo seveda poskrbimo s sončno kremo in čelado. Pa tudi sicer je Tunizija v tem trenutku za turistična potovanja povsem varna - tudi v jugovzhodnem delu države, ki naj bi se po željah oblasti v prihodnosti turistično bolj razvilo. Skrb za varnost torej odpade, poleg tega pa je Tunizija ob Maroku edina puščavska destinacije, ki je primerna tudi za kolesarjenje - in je hkrati dovolj blizu.
Medtem ko bo večina kolesarsko sezono podaljševala na kakšnem sredozemskem otočju ali sredi Atlantika, bomo mi torej okolje povsem zamenjali in se na kolesu spoznali z ostrim puščavskim okoljem ter beduinsko in berbersko kulturo.
Prihodnjič pa nekaj več o opremi...
nazaj na vrh
