Kolesarjenje zunaj utrjenih poti pa kolesarjem težav ne povzroča v Tuniziji, kjer smo konec novembra v zahtevnih razmerah preizkusili Wheelerjev vstopni model v svet gorskega kolesarjenja.
V desetih dneh smo po večinoma dobro utrjenem terenu prekolesarili petsto kilometrov, precej po asfaltu, preživeli smo sedemkilometrski odsek sedemdeset let stare – in nevzdrževane – ceste, ki so jo betonirali Rommlovi vojaki, pa tudi vožnjo preko slanega jezera in nekaj kilometrov po sipinah, večino časa pa po slabih kolovozih.
Kratek, okreten okvirMedtem ko Wheelerjeva serija Protron vključuje 26-palčnike, je vseh sedem modelov iz serije Eagle opremljenih z 29-palčnimi kolesi. Eagle 600 je najosnovnejši model te serije, ki je pri nas na voljo za nekaj manj kot tisočaka. Kratek okvir iz aluminijeve zlitine 6061 SL se je izkazal za silno okretnega, pri čemer gre morda zasluge pripisati tudi majhni velikosti (S), ki je bila ravno na meji mojih 171 centimetrov.
Sprednji del je visok, z dodanimi podložkami pa pozicija že skoraj v slogu trekinga, torej udobna, pokončna, čeprav je razdalja med skoraj maksimalno dvignjenim sedežem in krmilom že na prvi pogled kratka. Po nekaj kilometrih se mi je zastavilo vprašanje, ali ne bi bilo morda bolj smotrno vzeti večje številke okvirja, čeprav sem sicer bolj naklonjen kompaktnim meram.
Ker je Eagle 600 namenjen manj zahtevnim terenom, je bolj kot okretnost pač pomembna stabilnost. Usmerjenost h kolovozom dokazuje tudi izbira vilic SR Suntour XCR s 100 milimetri hoda, ki uspešno požira manj zahteven teren, ne pa tudi divjanja po nepredvidljivi podlagi, kjer oči ob nenavadnih talnih objektih hitro postanejo velike. Občutek zadovoljstva so pustili Shimanove zavore M395 in pogonski sklop, spredaj seveda s tremi verižniki, ki ga sestavljata prednji menjalnik Shimano Deore in zadnji XT.
V puščavo z večjimi kolesiKratko krmilno oporo in krmilo širine 680 milimetrov je zagotovil WBP, enako tudi sedežno oporo in sedež. Ta se je izkazal za odličnega, manj zadovoljstva in mravljince v dlaneh pa so prinesle pretanke gumijaste ročke – ki so po mojem mnenju eden izmed prvih kosov pri skoraj vsakem kolesu, ki ga je treba zamenjati.
Na Eaglu 600 se vrtijo 29-palčni obroči Alexrims. Večja kolesa zelo očitno zmagajo tudi na sipkem puščavskem terenu, ki sicer zahteva tudi odločna pospeševanja pred naskokom na manjše sipine, zaradi večje površine stika s tlemi pa se z večjimi kolesi počasi prav daleč pride. Plašči Schwalbe Rapid Rob so namenjeni začetnikom, a so vsekakor odlična guma, ki se je za trening verjetno ne bi branil niti v najboljših časih. Žal so jih drugi dan napadli kaktusi in sva se morala ločiti, zato bo pozorno oko na fotografijah opazilo Continentalov X-King z bočno zaščito.
Na puščavskih pistah je kolo vzbujalo precej pozornosti med mularijo, v mestih pa so ga bili pripravljeni kupiti skoraj vsi, sicer pod ceno, pa vendar je med primerljivimi kolesi mojih kolesarskih sopotnikov očitno požel največ simpatij. Zadovoljil pa je tudi moj okus: za manj zahtevno vožnjo je to vse, kar potrebujete.

WHEELER EAGLE 600 29
Shimanove zavore M395 svoje delo opravijo odlično in niso težavne za vzdrževanje.
Vilice SR Suntour XCR imajo 100 milimetrov hoda, ki pa na najzahtevnejših podlagah ni v popolnosti izkoriščen.
Sedežna opora z dvema vijakoma omogoča natančno nastavljanje kota sedeža, ki se je izkazal kot udoben.
pravi puščavski orel je tud on brkonja na njem...