Robert Vrečer razkriva: Po čakanju na trajekt opravil najtežje delo (foto)

Pohvaljen za opravljeno delo
»Škoda za smolo z defektom. Moja naloga je bila, da na dveh dolgih ravninah potegnem dve dolgi smeni 'do daske'. To sem tudi storil, tako da so me na koncu vsi pohvalili, « je pojasnil Vrečer, ki je bil eden izmed tistih, ki v zaključku niso več mogli slediti najboljšim iz moštva. Še več. Kolesarji Euskaltel Euskadija so bili v prvem delu zelo hitri, v zaključku pa so morali štirje kolesarji celo čakati na petega člana, ki je dobil defekt, saj se šteje čas petega.

Vrečerja žal ni bilo med njimi. Za Sanchezom, Azanzo, Verdugom, Martinezom in Mestrejem je na cilju zaostal za 19 sekund. »Tik pod vrhom zadnjega klanca je Ioannis Tamouridis naredil luknjo, saj se ni pravilno odmaknil, tako da sva takrat oba odpadla. Sam sem že ves klanec visel na nitki, saj sem predtem ritem narekoval skozi celotno ravnino. Kasneje se je ta napaka pokazala za ključno. Če bi imeli v zaključku šest kolesarjev, potem defekt ne bi pomenil nič. Smola pač, « je priznal Vrečer.

Na poti od osmih zjutraj: "Italija, pač!"
32-letni kolesar baskovskega moštva pa je izkusil še eno – če lahko temu tako rečemo – slabost velikih etapnih dirk. Ne samo dirkanje. V zakulisju se dogaja marsikaj, ekipe pa se morajo ukvarjati tudi z logističnimi težavami. Tokrat so morali kolesarji samo zaradi kronometra odpotovati na otok Ischia.

»To je bil zelo dolg dan za samo 17 kilometrov dolg ekipni kronometer. Budnico smo imeli že ob sedmih zjutraj. Sledilo je obvezno tehtanje, ocena spanja, jutranjega srčnega utripa in pritiska. Zadeve, ki jih vsako jutro preverja naš zdravnik. Imeli smo še hiter zajtrk, ob osmih pa smo že bili na poti proti trajektu. Na ta trajekt pa se je čakalo. Italija pač. «

Po ogledu mu je pripadla najtežja naloga
A ta čas je Vrečer izkoristil za pogovor z dvema Slovencema, ki delata v tujih ekipah. Z mehanikom Skya Filipom Tišmo in maserjem Orice GreenEdgea Miho Peterlinom: »Ko pa smo se spakirali na ladjo, sem si najprej našel en kotiček in še malo zadremal. « A tudi to ni trajalo dolgo. Kolesarji so takoj po prihodu na otok imeli kosilo, za kar je poskrbel organizator. Potem pa je že sledil skupni ogled trase ekipnega kronometra:

»Po ogledu smo že dobili tisti občutek, kako bomo dirkali, in vsak je dobil svoje naloge. Zase lahko rečem, da sem dobil najtežjo, saj sem moral vleči na obeh ravninah in pred hudimi špicami. Po tem ogledu je sledila še obvezna kotrnola koles za kronometer, potem pa še ogrevanje na valjih. «

Zgolj ena soba za celotno ekipo in dolga vrnitev v hotel
Tudi po opravljenem kronometru dneva še zdaleč ni bilo konec. »Vsaka ekipa je dobila po eno sobo, da smo se lahko stuširali, medtem ko so nam maserji spet pripravili odličen proteinski šejk in zelo dobre testenine, « je še priznal Vrečer, ki se je potem z ekipo spet vkrcal na ladjo.

»Tokrat smo kolesarji šli posebej, mehaniki in avtomobili pa so šli z drugim trajektom. Upam, da do hotela pridemo v nekem normalnem času in da bo še nekaj časa za masažo, večerjo in spanec ob normalni uri, « pa je poročanje med potovanjem na kopno zaključil Robert Vrečer.