Robert Vrečer razkriva: Spanje v prelepi dolini in budnica "vampirjev"

Prelepi Valloire
Kolesarji se po nedeljskem vzponu proti Galibieru prav veliko niso oddaljili od ciljnega mesta. Prost dan so namreč preživeli samo nekaj kilometrov niže, v dolini, ki leži med prelazoma Telegraphe in Galibier.

»Tokrat smo spali v vasici Valloire pod Galibierjem na višini 1500 metrov. Tu je zares lepo. A danes zjutraj sem skupaj še z dvema drugima kolesarjema spet imel budnico 'vampirjev'. Pa ravno danes, ko bi zares lahko potegnil s spanjem, « je razkril Robert Vrečer. A to je že praktično stalnica vrhunskih kolesarjev, pa čeprav se že 14 dni mučijo na zahtevni dirki po Italiji.

Srečanje s preostalima slovenskima kolesarjema
Obenem se borijo s slabim vremenom, potem morajo pa še ob dnevu odmora (pre)zgodaj vstati: »Sledil je zajtrk, kjer smo se srečali z Grego in Lukom. Sicer smo se pozdravili, a vsak je šel za svojo mizo. « A nihče se ni mogel izogniti obveznemu treningu. Med etapnimi dirkami pravega počitka pač ni.

In, ker so prespali v prej omenjeni dolini Valloire, so se morali v vsakem primeru najprej povzpeti na vzpon. Proti Galiberu si najbrž nihče ni želel, poleg tega pa je bila tudi cesta zasnežena. Proti Telegraphu pa je slabih bilo najprej tri kilometre vzpona, šele potem je sledil spust v nasprotno stran nedeljske etape. A obstajala je še ena možnost za trening.

Vrečer lahkotno proti Galiberu
»Eni so v dolino odšli z avtom in nato lepo počasi na klanec vse do hotela. Sam pa sem se raje odločil za trening v okolici hotela. In še enkrat lahko rečem, da je tukaj zares lepo. Narava je neverjetna. Tako smo opravili lahkoten trening iz vasice Valloire proti Galibieru. Vzeli smo si tudi nekaj trenutkov časa za fotografiranje z navijači. Po treningu pa je sledilo kosilo in popoldanki spanec. Tokrat sem za razliko od prvega prostega dne tudi sam 'zalegnil'. «

Potem pa ustaljen urnik. Kolesarje so v roke vzeli maserji, kolesa pa mehaniki: »Tudi tokrat so imeli mehaniki zelo veliko dela, saj so dodobra očistili in 'poštimali' naša kolesa in celoten vozni park naše ekipe. Zvečer smo se kolesarji iz različnih ekip zbrali v recepciji, « je še zaključil Robert Vrečer. Tako je bil takrat čas za brskanje po spletu, pa tudi za pogovor.