S trimom in jogo v novo sezono - Revija TEKAC (02-03)

Zato tokrat pišemo, kako naj se rekreativni tekač loti sezone, pa naj bo začetnik, ljubiteljski tekač, ki mu rezultat ni najbolj pomemben, ali rekreativni tekmovalec. Ker je tudi med sezono pametno opraviti nekaj vaj za celotno telo, kar privede v boljši rezultat, večji užitek in preventivo pred poškodbami, med drugim pišemo tudi o vadbi na trimskih stezah. Te so pri nas očitno postale novi hit. Mnogi tekači zapostavljajo mišične skupine zgornjega dela telesa, ker se jim preprosto ne ljubi – trim steza pa vadbena orodja pripelje na njihovo pot in izgovorov zdaj ni več.

Njihovo veliko vrnitev je verjetno med drugim prinesla tudi popularizacija teka. Kot v prispevku piše Špela Strasser, so se trimske steze pri nas pojavile konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, zanimanje zanje pa je zamrlo s prihodom prvih fitnes centrov. Da se ne bomo razumeli narobe: nič nimam proti fitnes centrom, ki tekačem prinesejo kvečjemu korist, še posebej pozimi. Dejstvo pa je, da so se mnogi iz narave umaknili v dvorane ali kleti in ptičje petje je nadomestila (pre)glasna glasba.

A v zadnjih letih je prišlo do preobrata. Človek 21. stoletja se čedalje bolj zaveda, da je njegovo mesto v naravi. Ljubitelji športa se tega zavedamo toliko bolj. (Mimogrede: končno so se začeli pojavljati pozivi, naj v Sloveniji pijemo brezhibno pitno vodo iz pipe in prekinemo zablodo kupovanja ustekleničene vode, kar ni prinašalo nič drugega kot onesnaževanje zaradi uporabe plastenk.) V zadnjih letih se soočamo še s težavo čedalje tanjših denarnic – kar je spet voda na mlin tekaške rekreacije, ki je med cenovno najdostopnejšimi oblikami vadbe.

Tega se očitno zavedajo tudi športna društva, zavodi za šport slovenskih občin in drugi, ki so pristojni za rekreacijo. Po vsej Sloveniji smo našteli kar nekaj trimskih stez, ima jih tudi večina slovenskih term, veliko pa jih je v kratkoročnem načrtu. Škoda le, da manjkajo natančnejše smernice, ki bi se jih morali držati pri gradnji. Nam jih je zaupal Robert Slabanja, nekdanji trener Petre Majdič, danes pa med drugim graditelj trimskih stez. Lepe objekte v ljubljanskem Mostecu, ki so jih postavili na vsega slabih 600 metrih razdalje, bi pač težko imenovali trimska steza. Po ljubljanskem Rožniku je ta nekoč vodila po krasnih pešpoteh sredi gozda, a je žal propadla, zato moramo biti zadovoljni vsaj s tem, kar imamo.

Tokrat pišemo še o eni možnosti izboljšanja počutja in rezultatov. Triatlonka in vaditeljica joge Karla Oblak pripravlja serijo prispevkov o jogi za tekače oziroma o tem, kako tekač z jogo pride do boljšega počutja in rezultata.

Med novoletnimi prazniki smo med drugim ugotovili, da je v reviji premalo prostora. Zato smo si za novoletno zaobljubo zadali, da vam prinesemo več branja in jo razširimo za osem strani, s čimer bo vsebina tudi oblikovno zadihala s polnimi pljuči. Enako želimo tudi vam: da bi čim večkrat vdihnili svež zrak!