Šampion Gira: »Spet uživam na kolesu, sem nazaj v igri!«

Zmaga na dirki po Franciji je prelomna točka za vsakega kolesarja, še precej težje pa je, če si star 22 let in prineseš na kolesarstvo nori Kolumbiji tako željeno rumeno majico. Eganu Bernalu se je po julijskem uspehu leta 2019 življenje postavilo na glavo, ne le zaradi težav s hrbtom, zaradi katerih je odstopil na lanskem Touru.

»Na tem Giru sem spet našel, kar sem izgubil po Touru. Našel sem smisel, našel sem motivacijo in na kolesu spet začel uživati. Moje težave so bile precej globlje, ni šlo le za hrbet, ko sem osvojil dirko po Franciji, sem se začel spraševati - kaj pa zdaj? Kaj je naslednji cilj moje kariere? Bil sem malo izgubljen, zdaj pa sem nazaj,« je v rožnati majici razlagal Bernal.

DIRKA PO ITALIJI

30.05.2021

Brez drame v Milanu - Egan Bernal je novi kralj Gira

0

»Nisem imel tiste prave želje po zmagi, zaradi katere bi si navil budilko ob osmi uri zjutraj in opravil svojo dnevno rutino po najboljših močeh. Treniral sem, moje številke so bile zelo dobre, do Toura je vse potekalo gladko, a nisem imel več tiste prave želje in ognja v očeh, potem pa se je zaradi težav s hrbtom vame spet naselil dvom vase, ki mi je uničil lansko sezono,« je bil iskren Bernal.

Da je bilo precej težje živeti z bremenom pričakovanj, ki jih je s seboj prinesla rumena majica, kot slaviti na Elizejskih poljanah, je priznal tudi Bernal: »Veliko lažje je bilo zmagati Tour kot nato živeti z vsem, kar mi je to prineslo. Pri 22 letih sem izpolnil sanje vseh, potem se vprašaš - kaj zdaj? Po lanskem Touru sva imela z Davidom Brailsfordom dolgo večerjo, ogromno mi je pomagal, spodbujal me je, da naj poiščem majhne stvari na kolesu, ki me veselijo, in naj se osredotočim na njih. Da naj predvsem uživam, naj denimo šprintam za bonifikacijske sekunde na letečih ciljih, če me to veseli. Dave mi je zelo pomagal, je izjemno pomembna oseba v moji kolesarski karieri.«

Zmagovalec dirke po Italiji je pojasnil tudi, kdaj mu je bilo na poti do končnega slavja v Milanu najtežje: »V sobotni etapi sem bil precej zaskrbljen, ko je Caruso napadel in šel v pobeg, imel je 50 sekund naskoka, jaz pa sem imel ob sebi še šest ekipnih kolegov. 10 kilometrov kasneje so bili ob meni le še trije, razlika je ostala enaka, do cilja pa je bilo še 50 kilometrov in takrat me je skrbelo, da bomo dirko težko nadzorovali do konca. Na srečo sem imel ob sebi Jonathana Castrovieja, ki je še enkrat več odlično preračunal potrebno moč in me varno pripeljal do cilja, pa seveda Danija Martineza. Ta zmaga je tudi njegova, je izjemen kolesar, bil je peti v skupnem seštevku, ob tem ko je garal zame. Povsod drugje bi bil Dani kapetan, res je izjemen.«

Za konec rožnate pravljice, po letu 2014 in Nairu Quintani Kolumbija spet slavi svojega kolesarja na vrhu dirke po Italiji, je Bernal pogledal še proti prihodnjim mesecem: »Zmagati na tem Giru je bilo čudovito, na površje so prišla čustva, ki sem jih dolgo skrival. Zdaj želim le uživati v zmagi in si nameniti nekaj počitka. Potem pa se bom osredotočil na Vuelto, seveda bi bilo zelo lepo, če bi uspel zmagati še na tretji tritedenski dirki.«

Bernal je še enkrat več poudaril, da o Touru trenutno ne razmišlja, na julijski rumeni pentlji ga skoraj zagotovo ne bomo spremljali v ekipi Ineosa.