Šampioni po SP: Od obžalovanj, solz, do sreče in hvaljenja ekip

Na cestni dirki na svetovnem prvenstvu v Ponferradi sta dirko končala samo dva Slovenca. Naši so imeli tudi ogromno nesreče, a kaj so povedali tisti, ki so dirko tako ali drugače krojili? Zbrali smo mnenja nekaterih protagonistov.

Michal Kwiatkowski:
»Kot ekipa smo opravili izjemno delo. Dirko smo poskušali nadzirati in ves dan smo bili v ospredju. Napada na predzadnjem spustu nisem načrtoval, vendar pa se je ponudila priložnost, ki sem jo izkoristil. V ospredju so bili štirje ubežniki in razmišljal sem, da si bom lahko, če jih ujamem, nekoliko spočil pred zadnjim vzponom. Na Miradorju sem imel nekaj prednosti in vedel sem, da me bodo težko ujeli. Ogledal sem si dirko mlajših članov in takrat sem verjel, da je mogoče zmagati na tak način. Nisem najhitrejši in v sprintu bi Gerransa in Valverdeja težko premagal. Po zadnjem spustu sem čutil že hude bolečine. Kilometer in pol pa je lahko dolg. Imel sem nekaj prednosti in vedel sem, da moram na vse ali nič. Tvegal sem, vendar se je izšlo, čeprav ne vem, kako. «

Simon Gerrans:
»Če sem pošten. Na koncu, ko sem prečkal ciljno črto, mi je šlo na jok. Biti tako blizu naslovu, a ga izgubiti v zadnjih kilometrih. Vedel sem, da imam močne noge. Če bi se stvari razpletle nekoliko drugače, bi se lahko boril za zmago. Pošteno, ne vem, kdaj je Kwiatkowski ušel. Vedel sem, da so pred zadnjim vzponom v ospredju še nekateri kolesarji. Michal je opravil izjemno delo. Na vrhu vzpona sem ugotovil, da ga bo težko ujeti. Na klancu nihče ni hotel prevzeti pobude. Prvi del smo zato opravili z rezervo, kar je bilo dovolj, da je Kwiatkowski naredil razliko. Taktično je odpeljal fantastično dirko in bil je dovolj močan, da je uspel ostati v ospredju. Zato si zmago zasluži. Ničesar ne obžalujem. Kot sem povedal. Premagal me je močnejši kolesar z boljšo taktiko. Zadovoljen sem z mojim dirkanjem. A biti drugi na tako pomembni dirki. Lahko sem tudi nekoliko razočaran. «

Alejandro Valverde:
»Imeli smo veliko podpore in opravili, kar so vsi pričakovali. Lani smo osvojili dve medalji, letos eno. S tem moramo biti zadovoljni. Dirko je bilo težko nadzirati, zato smo naredili, kar smo lahko. Italijani so odlično opravili svoje delo. V zaključku smo vsi sodelovali. Gilbert pa v zadnjih kilometrih. Razliko bi težko nadoknadili. Potem smo se začeli spogledovati med sabo, saj nam je bilo jasno, da se borimo za preostali medalji. Želel sem si srebrne, vendar je Gerrans zelo hiter. Prav on mi je povzročal največ skrbi. Vsi smo trdo delali, da nas iz ozadja ne bi ujeli. Obenem smo skorajda ujeli Kwiatkowskega. Od zdaj naprej ga na nobeni dirki ne moremo odpisati. Taktično je zelo dober, je mlajši kot mi in imel bo še ogromno priložnosti za dokazovanje. Naredili pa bomo vse, da vse ne bo šlo zgolj v njegov prid. Naša ekipa je bila izjemna. Ne morem se jim dovolj zahvaliti. Dobro smo sodelovali, zato da bi jaz napadel in naredil razliko. A vsega ne moreš imeti pod nadzorom. Kwiatkowski je odpeljal odlično in si zaslužil zmago. «

Tony Gallopin:
»Sem srečen in razočaran. Vse obenem. Razočaran, ker se mi ni uspelo uvrstiti na stopničke, vendar pa sem bil s kolesarji, ki so v sprintu precej hitrejši. Nisem bil najhitrejši, zato sem poskusil izkoristiti mojo moč. Slediti najboljšim je bil tudi moj cilj. Vedel sem, da bo na zadnjem vzponu prišlo do selekcije in bodo v ospredju ostali samo tisti, ki so še prihranili nekaj moči v nogah. Na vrhu sem se dobro počutil. «

Nacer Bouhanni:
»Na vrhu vzpona sem bil med prvo deseterico, vendar je bilo kakšnih 15 metrov pred nami še pet ali šest kolesarjev. Njim se nisem mogel pridružiti. Cesta je bila spolzka, spust pa zato nevaren. Dal sem vse od sebe. Boljši ne bi mogel biti. S 4200 metrih nadmorske višine je bilo težko. Fantje so se žrtvovali zame in za Tonyja in škoda je, da nam ni uspelo osvojiti medalje. Ne morem reči, da sem zamudil veliko priložnost, saj je bilo pet ali šest kolesarjev na zadnjem vzponu še vedno močnejših. Upam, da se bom čez dve leti vrnil v ekipo, ko bo prvenstvo v Katarju in bo pisano na kožo sprinterjem. Trdo sem treniral. Ne zato, da bi končal med deseterico, ampak zato, da bi zmagal ali vsaj osvojil medaljo. «

Philippe Gilbert:
»Ne razumem taktike kolesarjev, ki so bili z nami. Gallopina, a ne samo njega. Sicer pa ne vem, kdo vse je bil zraven, saj se je vse odvijalo zelo hitro. Na klasikah je drugače. Stopničke ali prva peterica so tam lahko lep rezultat. Na svetovnem prvenstvu pa šteje samo prvo mesto. Ne razumem, zakaj ljudje taktizirajo, samo zato, da potem končajo na drugem mestu. Če končaš med peterico, je to lahko samo osebno zadovoljstvo. Nima pa velike vrednosti. Ko sem videl, da je Rodriguez napadel, nisem zagnal panike. Počakal sem pet ali šest sekund in ga prehitel. Zadnji vzpon mi je ustrezal. Ko pa sem videl, da nas dohiteva Van Avermaet, sem takoj razumel, kaj moram narediti. Delal sem zanj in ga poskusil pripeljati v sprint, saj je v takih zaključkih hitrejši. Nisem okleval. Zaslužili smo si vsaj oder za zmagovalce, a ničesar ne obžalujem. Kot ekipa smo taktično dobro dirkali. Tom Boonen je bil naš prvi sprinter, če bi prišlo do sprinta večje skupine, Greg pa je bil prvi mož za razplet v manjši skupini. «

Greg Van Avermaet:
»Škoda, ker me je Valverde zaprl, saj bi bil v nasprotnem primeru brez dvoma na stopničkah. Gilbert je odlično vlekel, a prav veliko nismo mogli narediti. Ostali niso hoteli sodelovati, sam pa sem hranil moči za sprint. Škoda, saj sem imel dobre noge. To je bil moj dan. «

Alessandro De Marchi:
»Škoda, ker nisem uspel slediti Kwiatkowskemu, potem ko se nam je pridružil. To je bila moja naloga. Moja odgovornost. A noge so me izdale in tega nisem mogel storiti. Žal mi je predvsem zaradi ekipe. Če začneš zgodaj z napadi, potrošiš ogromno energije. Priznam. Menil sem, da nas bodo prej ujeli. «