Simon Špilak proti številnim zvezdnikom

Brez pravega kronometra
Dirka se bo začela v nedeljo, 6. marca. Končala se bo naslednjo nedeljo. A najprej trasa. Govorimo o dirki, ki se bo začela z ravninskim, šest kilometrov dolgim prologom. Potem pa bo na sporedu še sedem etap. Že lanska dirka je bila nadvse zahtevna, letošnja pa naj bi bila še nekoliko težja. Velika razlika je, da letos ne bo gorskega kronometra. Posamične vožnje na čas z izjemo uvodnega prologa sploh ne bo, kar pomeni, da bo dirka še bolj pisana na kožo hribolazcem.

Sprinterji bodo imeli največ tri priložnosti za zmago. Vse skupaj se bo začelo s prologom v predmestju Pariza. Ta bo dolg 6,1 km. Kraj pa Conflans-Sainte-Honorine. Gre za ravninsko preizkušnjo, ki tehnično ni pretirano zahtevna. Prva etapa bo dolga 198 kilometrov, končala se bo v mestu Vendome. Gre za ravninsko preizkušnjo, pisano na kožo sprinterjem. Načrte bi lahko prekrižal veter. Dobrih 20 km pred ciljem pa bo tudi 1350 metrov dolg makadamski odsek, 18 km pred ciljem pa še en krajši, 750 metrov dolg odsek, ki bo potekal na vzpon. Na vrhu bo gorski cilj tretje kategorije, kolesarji pa bodo morali ta odsek premagati dvakrat. Tudi samo štiri kilometre pred ciljem.

Tretja etapa s ciljnim vzponom
Če bo prva etapa vsekakor stresna, bo druga bolj tradicionalno sprinterska. Dolga bo kar 213,5 km, končala pa se bo v Commentryju. Edini kategorizirani vzpon bo 50 km pred ciljem. Pa še ta bo zgolj tretje kategorije. Zadnji štirje kilometri potekajo v rahel vzpon, a to sprinterjem ne bi smelo pokvariti boj za zmago. Tretja etapa bo že zahtevnejša, saj se bo končala na vrhu vzpona. Kolesarji bodo morali premagati pet vzponov tretje kategorije in dva druge. Cilj bo na vrhu Mont Brouillyja, ki ga bodo morali kolesarji premagati dvakrat. Etapa bo dolga 168 kilometrov.

Zaključni vzpon sicer ne bo tako zelo zahteven, vendar pa se bodo kolesarji skozi celotno etapo vozili po kratkih vzponih in utrjenost bo na koncu vseeno že opazna. Mont Bouilly je dolg 3 kilometre, povprečni naklon pa znaša 7,7 %. Prvi kilometer vzpona je 6,1 %, drugi je 7,9 %. Najstrmejši je prav zadnji kilometer. Povprečni naklon tega dela zanaša kar 9,3 %. Gre za vzpon s številnimi ovinki. Etapa naj bi bila pisana na kožo kolesarjem, ki so mojstri za ardenske enodnevne klasike, a tisti, ki želijo dobiti letošnjo dirko Pariz-Nica bodo morali tukaj biti že povsem v ospredju, saj bo do določenih razlik zagotovo prišlo.

Tudi znameniti Mont Ventoux in sobotna kraljevska etapa
Četrta etapa bo dolga 195 km, imela pa bo dva vzpona tretje kategorije in enega druge. Sicer bo vseskozi zelo razgibana, a tu bi lahko na novo priložnost upali sprinterji. Zaključek je poln za Francijo tako tipičnih krožišč, kar bi lahko povzročilo zmedo v glavnini. Zadnji kategoriziran vzpon bo 30 km pred ciljem, kar bi kdo morda lahko poskusil izkoristiti, a možnosti za uspeh so majhne. Vzpon tretje kategorije, trije vzponi druge kategorije in vzpon prve kategorije. Kaj pa, če vam povemo, da se bodo kolesarji povzpeli na znameniti Mont Ventoux.

Zadnjič je bil v traso uvrščen leta 2008. Tokrat pa bo na sporedu v prvem delu etape, tako da ne bo tako zelo pomemben. Morda pa bo prav Ventoux ponudil priložnost za napad nekaterih kolesarjev, ki ne bodo nevarni v skupnem seštevku in bodo poskušali dobiti etapo. Etapa se bo končala v mestu Salon de Provence. Zadnji vzpon druge kategorije bo na sporedu skoraj 30 km pred ciljem. Šesta etapa bo kraljevska. Nica bo gostila start, cilj pa bo na vrhu vzpona La Madone d'Utelle. Kolesarji bodo morali premagati sedem kategoriziranih vzponov.

Brez zaključnega gorskega kronometra
Začelo se bo takoj po startu. Prvi trije bodo vzponi druge kategorije, po 106 km bodo kolesarji prišli na vrh vzpona prve kategorije Cote d'Ascros. Sledil bo daljši spust in spet dva vzpona druge kategorije. Potem pa še zaključni vzpon prve kategorije. Ta bo dolg 15,4 km, povprečni naklon pa znaša 5,7 %. Najstrmejši je prav sam zaključek vzpona, ki preseže 10 % naklon. Zadnja etapa se bo začela in končala v Nici, dolga pa bo 141 km. Bo pa vsekakor še kako zahtevna. Kolesarji bodo morali premagati vrsto v tistih krajih najbolj znamenitih vzponov, ki pa niso ravno strmi.

Govorimo o šestih kategoriziranih vzponih. Najprej sta dva vzpona tretje kategorije, sledita dva druge kategorije. Potem se bodo kolesarji povzpeli na vzpon prve kategorije Cote de Peile, ki bo po prevoežnih 86 kilometrih. Zadnji vzpon bo znameniti Col d'Eze. V zadnjih letih so organizatorji na ta klanec speljali gorski kronometer. Tokrat pa se bodo morali kolesarji na ta vzpon povzpeti med samo etapo. Vrh klanca bo po 126 kilometrih dirkanja. Govorimo o 7,7 km dolgem klancu s povprečnim naklonom 5,7 %. Sledil bo samo še spust v Nico. Dirka se bo končala na Promenade d'Anglais.

Simon Špilak brani tretje mesto, na startu trije Slovenci
Kaj pa favoriti? Na startu bodo trije Slovenci. Marko Kump, Luka Pibernik in Simon Špilak. Lani je dirko še drugič v karieri dobil Richie Porte, ki je za pol minute ugnal Michala Kwiatkowskega in Simona Špilaka. Kwiatkowskega tokrat ne bo. Zato pa se vračata tako Porte kot Špilak, ki je na tej dirki v skupnem seštevku dosegel že tretje, četrto, šesto in osmo mesto. Po dolgem času se bo na dirko, na kateri je prvič zares zablestel vrnil Alberto Contador, ki bo tako tudi prvi favorit za zmago. A konkurenca bo zares izjemna.

Omenimo še nekatere: Romain Bardet, Diego Rosa, Luis Leon Sanchez, Philippe Gilbert, Rui Costa, Louis Meintjes, Tony Gallopin, Tim Wellens, Ion Izagirre, Simon Yates, Wilco Kelderman, Andrew Talansky, Pierre Rolland, Tom Dumoulin,, Ian Boswell, Sergio Luis Henao, Geraint Thomas, Rafal Majka, Frank Schleck, Janse Van Rensburg … Na startu bodo tudi nekateri sprinterji.  Marcel Kittel, Arnaud Demare, Andre Greipel, Juan Jose Lobato, Michael Matthews, Wouter Wippert, Alexander Kristoff, Boy Van Poppel, Nacer Bouhanni …