Skozi Črno luknjo najhitreje Tanja Žakelj in Robert Kordež

Na drugem maratonu Črna luknja so dominirali kolesarji in kolesarka ekipe Orbea Geax. Začetno pobudo je prevzel lanskoletni zmagovalec Matej Lovše (UNI Team Ljubljana), a je  moral že v prvi polovici dirke odstopiti zaradi tehničnih težav. Iz predora pod Peco je tako prvi prikolesaril Robert Kordež (Orbea Geax) in skupaj s klubskim kolegom Matjažem Budinom vozil zmagi naproti. Tik pred ciljem sta izgubila nekaj časa zaradi orientacijskih težav in je že kazalo, da bo defekt Kordeža stal tudi zmage. Matjaž je raje igral fair-play, pokazal športni duh ekipe Orbea in počakal svojega klubskega kolega. Dvajset sekund za njima je zadnjo stopničko na zmagovalnem odru zasedel še tretji kolear Orbeje Pristovnik Blaž. Četrti je ciljno črto prečkal Denis Onuk (Ganesha Team), ki je imel edini možnost razbiti zmagovalno trojko Orbeje, a je sledil napačnim oznakam in zašel s poti. Na koncu se je lahko tolažil le kot zmagovalec v veteranski kategoriji Masters 1.
 

V kategoriji Masters 2 sta se po orientacijski dirki v ciljnem sprintu udarila še Milan Urbančič (KRK Sova Kranj) in Peter Vesek (UNI Team Ljubljana), ki je na koncu imel v nogah za pol sekunde več smodnika. Rok Kolar ( Enduro) je zmagal med kolesarji nad 50 let (Masters 3), Lutman Valerio (KK Djak) med amaterji in Pečnik Matej med kolesarji brez licence. 

Na srednji trasi je Tanja Žakelj pometla kar z vso konkurenco in se do cilja spustila prva. Na stopničke zaradi pomanjkanja časa ni stopila, saj jo je naslednji dan že čakala dirka v krosu v Samoborju (Hrvaška, C1).

Na maratonu so podelili tudi tri majice državnih prvakov v gorsko kolesarskem maratonu (XCM). Med člani je postal državni prvak Robert Kordež, med Veterani 1 Denis Onuk in Peter Vesel med Veterani 2.
 

Maraton Črna luknja je edinstven maraton, ki kolesarje popelje skozi opuščen rudnik. Vožnja z naglavnimi svetilkami po osrčju Pece je adrenalinsko doživetje, ki nam v prvih kilometrih zaradi utesnjenega prostora močno dvigne adrenalin. Šviganje senc po stenah rovov in drugi objekti ki letijo iz teme mimo naših glav. Če ste jo zamudili v ugodnem paketu maratona, si jo lahko privočite tudi v lastni režij na podzemljepece.com. 

Tri različne trase so se razlikujejo po zahtevnosti, vse tri pa vas popeljejo čez najbolj atraktivne odseke maratona. Najlažji, 40 kilometrov dolgi Klasik, vas bo verjetno samo ogrel za ponovni obisk koroškega kolesarskega paradiža. 60-kilometrska Lipa ponuja vse: enoslednice, rudnik in panoramske razglede v zaljučku. 80-kilometrski (plus minus nekaj kilomterov in vzponov v primeru, če skrenete s poti) Blackhole pa je vzdržljivostna preizkušnja, na kateri bodo lahko uživali le najbolje pripravljeni kolesarji. 

 

Po koncu dirke je bilo med tekmovalci prelite nekaj vroče krvi zaradi izgubljenega časa na poteh izven trase maratona. Vožnja na zgornji meji telesnih zmožnosti res ne pusti možganom veliko energije za gledanje, iskanje in razmišljanje o poteku trase. Marsikdo je zato nehote iz zahtevnega maratona naredil še svojo ekstremnejšo različico. Proga je bila z izjemo peščice mest dobro označena, pomagali pa so tudi številni domačini, ki so navijali in nas usmerjali tudi na mestih, kjer niso stali uradni redarji. Ker je nekaj tabel ležalo tudi na tleh, obstaja sum, da se je na maratonu potikal zlikovec in uničeval oznake.
Nekaj tehtnega premisleka in analize kolesarskih tračnic v blatu pa je pogosto povsem dovolj za izbiro prave poti na nekaj slabše označenih točkah. V najslabšem primeru pa je bilo najbolje počakati kakšnega kolesarja, saj so mnogi dobro poznali progo. Zato je verjetno vsem ljubiteljem gorskega kolesarstva ostal maraton v spominu po dolgih tekočih enoslednicah, adrenalinski vožnji v rudniku skozi osrčju Pece in panoramskem zaključku. Za prihodnje leto upamo, da se bodo organizatorji opogumili in nas namučili še s kakšno nepozabno enoslednico v zaključku etape. 

Fotografije: Miha Kolar(glavna slika, akcijske slike in dogajanje v zakulisju) in Uroš Švigelj (zmagovalni oder)