Spektakel in morebiti nov rekord

Alpe d’Huez so vsekakor poseben vzpon. Leta 1952 so se prvič kolesarji podali na ta klanec in takrat so podvig Fausta Coppia že posnetel tudi kamere. Vzpon na Alpe d’Huez je v zgodovini spisal že izjemne zgodbe in zdaj smo lahko pripravljeni na novo. Letos se bosta nad mestom končali petkova in sobotna etapa. Petkova bo potekala po z 21 ovinki znamenitem vzponu.

Petkova etapa se bo začela v Gapu. Dolga bo vsega 128 kilometrov. Kolesarji se bodo takoj po startu podali na vzpon druge kategorije Col Bayard. Vzpon je dolg 4,7 km, povprečni naklon pa je 7,2-odstoten. Sledil bo spust in takoj vzpon prve kategorije Col du Noyer. Do 1665 metrov visokega vrha - dosegli ga bodo po 25 kilometrih dirkanja - vodi 7,3 km dolg klanec z 8,4-odstotnim povprečnim naklonom. Po spustu bo čas za razgiban teren, a brez kategoriziranih klancev.

Vse do prihoda v Chanteperier, kjer bo najprej leteči cilj, kmalu zatem pa še začetek predzadnjega klanca druge kategorije na Col d’Ornon. To je 5,5 km dolg vzpon s 6,3-odstotnim povprečnim naklonom. Sledil bo spust in prihod v tradicionalno izhodiščno točko Le Bourg d’Oisans. Tu se začne Alpe d’Huez. Gre za 13,8 km dolg klanec z 8-odstotnim povprečnim naklonom. Prvi del je najtežji. Vzpon so zaprli že v četrtek zgodaj popoldne, saj se obeta ogromna množica navijačev. Vsak od prej omenjenih 21-ih ovinkov je oštevičen, na njem pa so zapisana imena kolesarjev in kolesark, ki so na Alpe d’Huezu že zmagali.

Seveda lahko govorimo tudi o rekordnih časih. Med petimi najhitrejšimi časi sta samo dva kolesarja. Najhitreje je proti vrhu leta 1995 drvel Marco Pantani. Čas pa 36:50. Uradno merjenje s strani organizatorja je bilo takrat za vzpon, dolg 14,5 km, tako da je Pantanijev čas potem znašal 37:35. A upoštevajmo hitrejši čas na krajši razdalji, ki velja še danes. Leta 1997 se je Pantani temu času približal na pet sekund in je do danes edini, ki se je spustil pod mejo 37 minut. To mu je uspelo kar dvakrat. Naslednji je s časom 37:36 Lance Armstrong. Leta 2004 je tu dobil posamični gorski kronometer.

Marco Pantani je leta 1994 postavil čas 37:40, kar velja za četrti najboljši čas. Dve sekund počasnejši je bil Armstrong leta 2001. Sledijo Jan Ullrich, Richard Virenque in Nairo Quintana. v “novejši” dobi so se kolesarji nazadnje na vzpon podali leta 2022. Takrat so na vrh skupaj prišli Tadej Pogačar, Geraint Thomas in Jonas Vingegaard. Čas pa 39:22. Merjenje časov je relativno, saj je organizator velikokrat čas meril za razdaljo 14,5 km, zdaj se upošteva, da je vzpon dolg 13,8 km. Zato se je kasneje preračunavalo čas iz 90. let in naprej.