Sprint glavnine ali precej manjše skupine?

Po pričakovanem sprintu v prvi etapi dirke po Sloveniji, ki je bila obenem tudi najdaljša je zdaj čas za drugo dejanje. Žalec bo gostil start, cilj pa bo v Ormožu. Vmes bodo kolesarji prevozili 163,7 km. Na pot se bodo podali ob 10:55, na cilju pa jih lahko pričakujemo med 14:48 in 15:23.

Trasa bo nekoliko zahtevnejša kot trasa prve etape. Po 31 kilometrih bo prvi sprint v Štorah. Ta ne bo štel za točke v boju za rdečo majico, ampak gre samo za premijski sprint. Sledil bo prvi izmed dveh kategoriziranih vzponov. Po 74 kilometrih dirkanja bodo kolesarji prečkali Stoperce. Vzpon je dolg 3 km, povprečni naklon pa je 5,4-odstoten. Vrh leži na 371 metrih nadmorske višine.

Deset kilometrov kasneje, potem ko se bodo kolesarji bolj ali manj spuščali bo leteči cilj v Majšperku. Sledil bo krajši vzpon in spust, potem pa po 95,3 km nov sprint na letečem cilju. Tokrat v Kidričevem. To bo na 95,3 km. Dobrih 11 kilometrov kasneje bo še tretji in obenem zadnji bonifikacijski leteči cilj. Gostil ga bo Videm pri Ptuju. Kolesarji bodo na zadnjih treh letečih ciljih dobili prejeli točke (5, 3, 1) in tudi odbitne sekunde (3, 2, 1).

Po seriji treh letečih ciljev bo sledila dobrih 40 kilometrov dolga vožnja brez posebnih ovir z izjemo nekaterih krajših in nekategoriziranih vzponov. Po slabih 145 kilometrih dirkanja pa še drugi klanec četrte kategorije, na katerega mnogi opozarjajo. To je Jeruzalem. Vrh bo na 149,3 km. Klanec s 4,7 km in 2,8-odstotnim povprečnim naklonom ni sicer nič posebnega. A dodajmo, da se bodo kolesarji po prečkanju 317 metrov visokega vrha za kratko spustili, potem pa takoj spet nekoliko povzpeli.

Sledil bo daljši spust in razgibana vožnja proti cilju. Od vrha kategoriziranega vzpona do cilja je 14,4 km. Ta del proge pa poteka po ozkih in zavitih cestah, kar pomeni, da bi lahko imela glavnina težave pri lovljenju morebitnih ubežnikov v samem zaključku. Lahko se zgodi, da bomo spet videli sprint glavnine in morda drugi dvoboj Dylana Groenewegna in Phila Bauhausa. Lahko pa pridejo do izraza kolesarji, ki radi presenetijo sprinterske vlake z napadi v zamih zaključkih dirk.