Številke znamenitega "Roubaixa"

1 – Številka, ki označuje najmanjšo razliko med prvim in drugim. Govorimo o vsega enem centimetru. Leta 1990 je Eddy Planckaert s tako razliko premagal Steva Bauerja. Sodniki so več kot deset minut preverjali fotofiniš in šele potem določili zmagovalca.
3 – Število odsekov, ki bodo tudi v četrti etapi letošnje dirke po Franciji. To so Qui évy, Saint-Python in Verchain-Maugr é. Gre za odseke 25, 24 in 22.
4 – Številka, ki označuje število zmag najuspešnejših kolesarjev na tej preizkušnji. To je uspelo dvema. Roger De Vlaeminck je zmagal v letih 1972, 1974, 1975 in 1977. Tom Boonen je ravno tako štirikrat slavil. To je bilo v letih 2005, 2008, 2009 in 2012.
5:21 – Najvišja razlika med prvim in drugim. Eddy Merckx je leta 1970 s tako prednostjo premagal Rogerja De Vlaemincka.
7 – V zadnjih desetih letih sta Fabian Cancellara in Tom Boonen dobila kar sedem dirk. Preostali zmagovalci so Stuart O’Grady (2007), Johan Van Summeren (2011) in Niki Terpstra (2014).
9 – Najboljši dosežek Bradleyja Wigginsa. To je bilo lani, ko je na dirki nastopil že sedmič. Zanj bo to zadnja večja dirka na cesti.
10 – Deset kolesarjev je dobilo tako dirko po Flandriji kot Pariz-Roubaix. Fabianu Cancellari in Tomu Boonenu je to uspelo kar dvakrat. Boonenu leta 2005 in 2012, Cancellari pa 2010 in 2013. Roger De Vlaeminck je to storil leta 1977. Potem pa smo na podoben podvig čakali zelo dolgo. Naslednji za njim, ki mu je to uspelo, pa je bil Peter Van Petegem leta 2003. Zanimivo. Slovitemu Eddyju Merckxu kaj takega ni uspelo doseči.
12 – Napočasnejša dirka Pariz-Roubaix. Henri Pelissier je leta 1919 vozil najhitreje po še od prve svetovne vojne povsem uničenih poteh. Za zmago je potreboval kar 12 ur in 15 minut.
16 – Raymond Impanis je kolesar, ki je dokončal največ dirk Pariz-Roubaix. Kar 16-krat je prispel na znameniti velodrom. To je bilo med leti 1947 in 1963. A ni edini. S tem se lahko pohvali še Servais Knaven, ki je do Roubaixa vedno prispel v letih 1995 in 2010.
25 – Število ekip na startu
27 – Število tlakovanih odsekov, ki jih številčijo v nasprotnem vrstnem redu. Prvi odsek na dirki je tako označen s številko 27, gre pa za odsek Troisvilles.
38 – Gilbert Duclos Lassale je leta 1993 dirko dobil pri dopolnjenih 38 letih in velja še danes za najstarejšega zmagovalca.
45,129 – Peter Posta je že daljnega leta 1946 do zmage prišel s povprečno hitrostjo, višjo od 45 km/h. Čeprav je bila dirka takrat speljana po nekoliko drugačni trasi, velja ta povprečna hitrost še vedno za najvišjo do zdaj.
52,7 – Skoraj 53 kilometrov tlakovanih odsekov bodo morali kolesarji prevoziti na letošnji dirki Pariz-Roubaix.
55 – Belgija ima kot država največ zmag. Kar 55. Drugi so Francozi s 30. Do zmage je prišlo 11 različnih držav.
113 – Letošnja izvedba dirke Pariz-Roubaix bo že 113. Prvič so jo organizirali leta 1896. Takrat je zmagal Nemec Josef Fischer. Dirke niso organizirali samo v obdbojih prve in druge svetovne vojne. To je med leti 1915 in 1918 ter 1940 in 1942.
158 – Na 158 kilometru se nahaja prvi izmed treh odsekov, označenih s petimi zvezdicami. Govorimo o znamenitem gozdu Arenberg. Prvič so ga v traso uvrstili leta 1968. Odsek je dolg 2,4 km.
200 – Takšno je število prijavljenih kolesarjev na startu. Med njimi so trije Slovenci. Borut Božič, Kristijan Koren in Luka Pibernik.
222 – Dirk Demol je leta 1988 to klasiko dobil po rekordno dolgem uspešnem pobegu. Bežal je kar 222 km.
253,5 – Tisti kolesar, ki bo želel priti na cilj v Roubaixu bo moral prevoziti več kot 250 km. Starta pa kljub imenu ne gosti Pariz, ampak mesto Compiegne, ki se nahaja okrog 80 kilometrov stran.
2100 – Zadnji izmed treh tlakovanih odsekov, označenih s petimi zvezdicami Carrefour de l'Arbre je dolg 2,1 km. Nahaja se zgolj 17 km pred ciljem.