Strade Bianche: Nestrpno čakanje na 6. marec

Makadamski odseki
Strade Bianche. Predstavili so traso za leto 2021. 6. marec se zdi še tako daleč in do tja - tako vsaj upamo - bomo lahko spremljali še veliko dirk. Predvsem pa se začnejo tudi belgijske enodnevne dirke. A takrat bo na sporedu tudi dirka Strade Bianche. Dirka ni “stara”.

Ne uživa takega ugleda, kot na primer Liege-Bastogne-Liege, Pariz-Roubaix, dirka po Flandriji, Milano-Sanremo … A ni ga mojstra za klasike, ki si ne bi želel slaviti zmage v toskanski Sieni. Pa čeprav bo dirka Strade Bianche praznovala šele 15. obletnico. "Tu je predstavitev dirke, ki predstavlja najbolj južno “Severno klasiko”, ki postavljajo merila vsem enodnevnim dirkam v mednarodnem koledarju," je dejal predstavnik organizatorjev RCS Sport Paolo Bellino.

Zmagovalci: Aleksander Kolobnjev (2007), Fabian Cancellara (2008, 2012, 2016), Thomas Lovkvist (2009), Maksim Iglinski (2010), Philippe Gilbert (2011), Moreno Moser (2013), Michal Kwiatkowski (2014, 2017), Zdenek Štybar (2015), Tiesj Benoot (2018), Julian Alaphilippe (2019) in Wout Van Aert (2020).

Resnično gre za hiter vzpon preizkušnje, ki sicer ne spada med velikih pet klasik, a spada v World Tour. Prvi zmagovalec te preizkušnje je leta 2007 postal Aleksander Kolobnjev. Takrat je z zaostankom 58 sekund sedmo mesto osvojil Jure Golčer. To je še danes najboljša slovenska uvrstitev. Naslednje leto je na svoj račun prišel Fabian Cancellara.



Švicar je to dirko dobil trikrat in so zato po njem poimenovali tudi enega izmed makadamskih odsekov. Dve zmagi ima Michal Kwiatkowski, lani pa je dirko - zaradi koronavirusa je bila na sporedu šele 1. avgusta in je predstavljala začetno preizkušnjo dirk svetovne serije po ponovnem zagonu sezone - dobil Wout Van Aert. Prepričljivo. Drugi je bil Davide Formolo in tretji Maximilian Schachmann.

Dirka se letos vrača na tradicionalno traso. Znana je po toskanskih vzponih in predvsem makadamskih odsekih. Teh je na 184 kilometrov dolgi dirki kar 11 v skupni dolžini 63 kilometrov. Z makadamom se kolesarji srečajo tako na vzponih kot spustih. Najdaljši je peti odsek. Dolg je kar 11,9 km. Naslednji odsek združuje tako vzpon kot spust po makadamu.



Zaznamuje pa tudi vstop v drugi del dirke in do tukaj se vedno naredi tudi že večja selekcija. Sedmi odsek je dolg 9,5 km in poteka predvsem na vzpon. Osmi odsek naj bi bil najtežji. Gre za vzpon na Monte Sante Marie. Odsek pa je dolg 11,5 km. Ne gre zgolj za vzpon, ampak tudi za tehnično zahteven spust. Sledita krajša, a nadvse strma makadamska odseka. Zadnji makadamski odsek je dolg 1,1 km in tega je lani izkoristil Van Aert, ki se je konkurentom odpeljal.

Vseeno pa je moral biti tudi v nadaljevanju dovolj močan. Do cilja je pot izpostavljena vetru in po spustu se kolesarji spopadejo še z zadnjim “zidom”. Ta je zares strm. Povprečni naklon petstotih metrov je 12,4-odstoten, najstrmejši del pa je 16-odstoten. Sledi krajši ravninski del in spust do cilja. Tega po tradiciji gosti Piazza del Campo.

Še tretjič Annemiek Van Vleuten?
Od leta 2015 na isti dan tekmujejo tudi ženske. Te se spopadejo s 136 kilometrih in osmimi makadamskimi odseki v skupnih dolžini 31,4 km. Prva zmagovalka je Megan Guarnier. Dirko so kasneje dobile še Elizabeth Deignan, Elisa Longo Borghini, Anna Van der Breggen in Annemiek Van Vleuten, ki je bila najboljša v zadnjih dveh letih. Zanimivo. Ena izmed uspešnejših je vsekakor tudi Katarzyna Niewiadoma. Trikrat je bila druga in enkrat tretja.

Zmagovalke: Megan Guarnier (2015), Elizabeth Deignan (2016), Elisa Longo Borghini (2017), Anna Van der Breggen (2018) in Annemiek Van Vleuten (2019, 2020).

Favoriti
Pri moških je seveda jasno, da med favorite lahko uvrščamo nekdanje zmagovalce. Wout Van Aert bo branil naslov in pričakujemo lahko, da bo konkurenčen. Pa čeprav je njegov trener Marc Lamberts izpostavil, da je na višinske priprave Belgijec prišel z dvema kilogramoma preveč in da še zdaleč ni v pravi formi, ki jo sicer želi tempirati za aprilske klasike. Julian Alaphilippe je to dirko dobil leta 2020, vrača se Mathieu Van der Poel, ki lani tukaj ni bil konkurenčen.



Potem so tu Jakob Fuglsang, Alberto Bettiol, Michael Woods, Davide Formolo, Tim Wellens, Marc Hirschi, Zdenek Štybar, Greg Van Avermaet … Še bi lahko naštevali. A posvetimo se raje Slovencem. Tadej Pogačar je napovedal nastop in po vsej verjetnosti bo tam tudi Jan Polanc. Tudi Matej Mohorič in Jan Tratnik sta na startni listi. Če se bo uvrstil v ekipo, pa bo tam nastopil tudi Žiga Jerman. Kot član moštva Androni Giocattoli Sidermec.