Tadej Pogačar napoveduje ognjemete v Pirenejih

O primerjavi z lanskim Tourom in tem, da je Vingegaard vedno govoril, da ne bodo sekunde odločale: Lani so bili zelo samozavestni v zaključku. Tokrat pa tudi igrajo podobno igro. Poskušajo prenesti to samozavest v zadnji teden. Ampak, lahko rečem, da me to ne moti, saj sem tudi sam precej bolj samozavesten. Všeč mi je, kako se je dirka odvijala do zdaj. Imam rumeno majico, kar mi ugaja. Dirkam svojo dirko. Če bo vse potekalo gladko, potem bi moral imeti dobre noge tudi v naslednjem tednu in potem ravno tako v zadnjih treh dneh.

O pogovoru med nedeljsko etapo med Tadejem, Remcom in Jonasom: Gre za nekaj običajnega med dirko. Ne gre toliko za pogovor, kot bolj za geste, krajše besede. Vsi vedo, kaj morajo narediti. Včeraj je bila pač taka etapa. Z Remcom sva si želela voziti do ciljne črte in se morda boriti za etapno zmago, saj smo že ujeli tudi ubežnike. Ampak, če Jonas ne želi sodelovati, se boriti za zmago ali pa povečati prednosti pred ostalimi, potem vse pade v vodo. Tako pač je. Še vedno je bilo lepo dirkati na makadamskih odsekih. Noge so tudi dobre, tako da je bil kar dober dan.

O tem, če je že lahko ocenil pripravljenost Jonasa Vingegaarda, ki se vedno vozi blizu njega: Ja. Že v drugi etapi, ko smo drugič šli na San Luco. Za deset sekund sva izboljšala najboljši čas, čeprav vzpona nismo začeli z najhitrejše smeri. Jonas mi je lahko sledil, tako da moram priznati, da je njegova forma, če je lahko šel tako hitro na San Luco zelo dobra. To dokazuje tudi z načinom vožnje v skupini. Vozi se za kolegi, vseskozi je v ospredju, zelo pozoren. Hiter je na spustih, tvega z vožnjo v glavnini. Res je v dobri formi.

O prednosti po devetih dneh dirkanja: Sem kar zadovoljen. Lani je bila slika obrnjena in sem moral loviti Jonasa. Uspelo se mi je približati na devet sekund in še kako je bolelo, ker ga nisem mogel prehiteti. Letos je obratno in zdaj sem bolj samozavesten, saj imam 33 sekund prednosti pred Remcom. Ni ekstremno veliko, a dirka res odlično. Tudi Jonas in Primož sta zelo blizu. Je pa bolje, če si spredaj, to je dejstvo. Razlike pa niso noro velike.

O tem, če je menil, da bo imel do tega trenutka večjo prednost: Odkrito. Nisem vedel, kako dober je. Ko so objavili, da bo šel na Tour, sem vedel, da ne bi startal, če ne bi bil vrhunsko pripravljen. Po prvi in drugi etapi sem videl, da je zelo dober in da si ne morem privoziti večje prednost. Niti ne vem, zakaj bi imel večjo prednost, če je nekdo tako dober.

O tem, kako uživa dirkati z Remcom, s katerim gojita podoben način dirkanja: Resnično kapo dol Remcu. Prvič nastopava skupaj na tritedenski dirki. Zaenkrat je zabavno dirkati proti njemu. Včeraj smo videli, da je lahko zelo agresiven. Je trdoživ nasprotnik, a meni je všeč videti kolesarja, kot je on, ki gre na polno, takrat ko lahko gre in poskuša narediti razliko. Očitno je v zelo dobri formi.

O primerjavi med Girom in Tourom: Tour je nekaj povsem drugega. V glavnini je veliko več stresa. Veliko več stvari se dogaja ob sami dirki. Na Giru je bilo zame dobro, ker je bila hitro zelo težka etapa in sem takoj lahko pridobil veliko prednost. Zdaj pa smo po devetih etapah še vedno zelo skupaj, saj ni bilo tako veliko vzponov. S fizičnega vidika sta obe dirki zelo zahtevni. Na Touru je nekoliko več stresa, več kolesarjev je vrhunsko pripravljenih. Tour je pač Tour. Vedno.

O tem, če ga je strah Jonasa ali meni, da se Jonas boji njega: Ne. Ne bojim se ga. Lahko bi rekel, da sem se včeraj bolj bal Remca, ki je res letel. Nikogar se ne bojim. Moram samo vsak dan imeti dober dan, tako kot sem ga imel do zdaj. Včeraj sem videl, da se Jonas bolj boji mene ali ne vem koga drugega. Videli smo, da je Jonas pazil samo nase. Ni se odzival na napade Remca ali kogarkoli drugega. Nič, na vzponih bomo videli, kako se bo razpletlo.

O tem, če ga Visma poskuša streti s psihološkega vidika: Če me poskušajo napasti na ta način, potem lahko rečem, da jim ne uspeva. Resda dirkajo povsem proti meni, ampak tega sem zdaj že vajen. Že na zadnjih treh ali štirih Tourih je bil tako in sem tega že vajen, tako da ne boli. Moram pač odpeljati svojo dirko.

O tem, da morda preveč napada in bi morda moral bolj preračunljivo dirkati: Ne vem. Na Galibier nisem taktiziral in sem na koncu pridobil 40 sekund, kar ni bilo tako slabo.

O prihajajoči 11. etapi: Je precej zapletena etapa. Zelo dolga, razgibana. Nič ekstremno norega, a zadnjih 60 kilometrov je zelo zahtevnih. Predtem pa bo težko nadzirati potek, tako da menim, da bo šla velika skupina ubežnikov. Sicer bi bilo lepo napasti zmago v tej etapi, saj so lepi klanci. Ampak, videli bomo. Najprej moramo jutri preživeti še eno sprintersko etapo. Potem pa bomo videli, kako se bo razvila 11. etapa. Zagotovo bo zelo zahteven dan.

O pirenejskih etapah: Ogledov nisem opravil, a nekatere vzpone že poznam. Za Plateau de Beille imamo domačina Pavla Sivakova, ki se nedeljske etape že veseli. Traso 14. etape pa zelo dobro pozna Adam. Dva vzpona pred zadnjim pa tudi sam zelo dobro poznam. Veselim Pirenejev, kjer sem bil vedno dober. Videli bomo, mislim da bo zanimiv vikend.

O tem, če bodo razlike že po naslednjem tednu večje: Zagotovo. Za nami je devet etap, kjer smo lahko bili bolj konzervativni, saj ni bilo prav veliko etap, kjer bi lahko naredili večje razlike. Še posebej v 15. etapi pa bi lahko prišlo do večjih razlik, saj gre za dolgo in zahtevno etapo. Noge bodo že bolele, tako da bomo do konca tedna videli večje razlike.

O prostem dnevu: Bili smo v majhnem hotelu z majhnimi sobami. Na srečo tam nisem preživel prav veliko časa, saj moramo opraviti novinarsko konferenco, moral sem na kolo. Po zaslugi Nilsa Politta smo naredili zanimiv krog in v Orleansu našli dobro kavarno. Bilo je kar dobro jutro. Zdaj moram opraviti še to, potem pa upam, da bom šel na masažo in dneva bo kmalu konec. Prosti dnevi minejo prehitro.

O nastopu na olimpijskih igrah: Olimpijske igre. Ne vem. Najprej moramo odpeljati Tour z dobro glavo in z dobrimi nogami. Potem pa gremo na olimpijske igre, kjer je bolj kot ne loterija. Ampak, bomo videli. Najprej je treba priti do tja, startati in potem upam na zanimivo dirko. Proga letos ni ekstremno pisana meni na kožo. Vseeno je drugače. Dirka se brez radijskih postaj, ekipe so zelo majhne. Kakšne imajo samo po enega ali dva kolesarja. Na srečo imamo mi štiri. Torej, polno ekipo. Vseeno pa štirje v primerjavi z osmimi tukaj na Touru, to spremeni dinamiko dirke. Mislim, da bomo na olimpijske igre lahko šli dobro dirkati.

O nošenju rumene majice: S takšno ekipo kot jo imam tukaj mi je malenkost lažje čez vse te stresne trenutke. Biti sedem dni v rumeni majici že v prvem tednu mi zagotovo da še dodatno motivacijo, potrditev, da sem v dobri formi. Veliko lažje mi je v teh časih braniti rumeno majico, kot pa napadati. S prvim tednom sem zelo zadovoljen in naslednji teden se začnejo prave gorske etape. Še posebej za vikend v Pireneji bodo ognjemeti.

O tem, če bi se pred začetkom strinjal s takim razpletom do prvega prostega dneva: Zagotovo bi kar podpisal, da sem v rumeni majici 33 sekund pred Remcom in 1:15 pred Jonasom. Je nek naskok. Ni ogromna razlika, ampak zagotovo sem lahko zelo vesel, da sem v rumeni majici. Prvih devet dni je šlo bolj kot ne vse po planu. Na koncu drugega tedna nas čaka zelo težek vikend v Pirenejih, tako da se že veselim tega.