Tadej Pogačar stopil pred medije

O vplivu vožnje na čas: Mislim, da je nekaj razlik med prejšnjo nedeljo in prihajajočo. Očitno sem tu v osnovi za cestno dirko. Pričakovanja so velika. Od svoji noč pričakujem veliko. Ciljati moramo na največ. Če imamo tu eno izmed najmočnejših ekip, potem moramo spadati med favorite.

O lokalnih kolesarjih, ki jih je srečal na treningih: Mislim, da sem na cesti izgubil nekaj bitk, še posebej na regeneracijskih vožnjah so me premagovali. Tudi, ko sem opravil kakšen interval, se je videlo, da so zares močni. Mislim, da bi lahko tu naredili dobro ekipo. Imeli bi dobre kolesarje, prave kandidate.

O vplivu Afrike: Tu smo na visoki nadmorski višini, kar mnogi nekoliko odmislijo, ker ni 1800 metrov ali 2000. Ampak, to občutiš. Zato sem vesel, da sem prišel sem prej, tudi z vidika cestne dirke. Vzdušje je z vsemi ljudi fantastično. Že na ogledu trase je bilo ob cestah veliko ljudi, kot bi bili na dirki. Res je dobro za trening. Sicer nimaš prav veliko opcij kar se tiče cest, a tam, kjer so ceste, tam je zares lepo. V torek in sredo sem opravil dva najbolj prijetna treninga v tem letu. Sem zares užival. Vreme je drugačno, kot doma. Je kar nekoliko čudno. Je vroče, včasih je lahko tudi vlaga. Vreme je lahko kar uganka, čeprav misliš, da je tu vedno sonce. Na kolesu je občutek nekoliko drugačen. Kakovost zraka tudi ni najboljša tu v mestu. Ko pa smo v torek in sredo šli daleč stran od mesta, čutiš razliko in lahko zadihaš.

O tem, da na dirki kdaj zaradi prevelike vneme naredi napako: Ko dirkaš, tudi če ni veliko dirk, vedno dirkaš na zmago. Vse oči so uprte vate. Seveda lahko narediš kakšno napako. Poleg tega moraš vsakič poskusiti kaj drugega. Ne moreš vedno početi enih in istih stvari.

O tem, da je izven kolesa povsem drugačna oseba: Rekel bi, da je več kot polovica glavnine take. Izven kolesa si ena oseba, ko pa si na kolesu, si drugačen. To je nekaj, kar moramo narediti. Moraš biti odločen, adrenalina je veliko. Si pač drugačen. Zame tudi to velja. Izven kolesarstva sem samo običajna oseba, na kolesu pa pač počnem, kar počnem.

O bližajočem se koncu sezone: Veselim se konca sezone. Sicer nisem veliko dirkal, a nastopal sem na velikih dirkah. Začel sem kar zgodaj z UAE Tourom. Ker dirka tudi Urška, je težko ujeti prav čas za počitek med samo sezono. Zato se veselim tega dela sezone. Zato da ga preživim tudi z družino in se z Urško odklopiva od kolesarstva. Ampak, najprej moramo končati to izjemno sezono.

Kaj mu na trasi najbolj ustreza: Meni na papirju najbolj ustreza daljši vzpon na Goro Kigal in takoj zatem kratek in strm Mur. Težava je v tem, da je to še zelo daleč od cilja.

Primerjava tukajšnjih tlakovcev s tlakovci v Belgiji: Mislim, da ni primerjave. Na krogu so kocke postavljene v krogih. Sicer vsi tlakovci niso isti. Nekateri štrlijo ven. A to je vse na vzponu, tako da to ni tako pomembno. Seveda pa oteži vzpon.

O tem, če se bo želel maščevati Remcu: Najbrž je tudi Remco upal na maščevanje za Tour, kjer ga je v gorski vožnji na čas ujel Jonas Vingegaard. Zato menim, da je to bilo dobro zanj, saj je odkljukal en slab letošnji dan. V nedeljo pa bo morda moj trenutek, da odmislim na tisti slab občutek, ki ga dobiš, ko te nekdo ujame.

O favoritih: Veliko fantov bo poskušalo napadati že daleč pred ciljem, veliko pa bo takih, ki bodo pozorni name. Mislim, da smo videli, kako je Remco letel v vožnji na čas in menim, da bo dober tudi na cestni dirki. Potem imam nekaj klubskih kolegov iz UAE-ja, ki so tudi kandidati za vrh. Del Toro in Pavel letita. Pidcock prihaja z Vuelte in morda ima še vedno dobre noge. Videli bomo. Ne smemo se preveč ukvarjati s tekmeci, ampak moramo ostati pozorni nase. Dirka je zelo dolga in težka. Vedno moraš razmišljati, kako bi prihranil nekaj moči, ne pa, da se ukvarjaš z drugimi. Biti moraš pameten.

O primerjavi zaključnega kroga na SP v Avstraliji in tega v Kigaliju: Ta je precej bolj zabaven. Ta je desetkrat boljši, kot je bil v Avstraliji, ki ni bil tako dober. Se opravičujem Avstralcem, ki so načrtovali progo, a tako je. Recimo, da tisti krog ni bil zame.

O pripravljenosti: Čutim, da sem pripravljen. Tukaj sem opravil tudi nekaj dobrih treningov. Navadil sem se na to okolje. Uživati sem pričel na kolesu in menim, da sem v teh dneh dobil dodatno energijo za nedeljo. Prišli so še reprezentančni kolegi, kar ti da še dodatno moč in te še dodatno motivira. Vidiš skupino fantov, prijateljev. Na splošno je vse dobro in vsi se že veselimo nedelje.

O tem, kje se lahko napade: Vedno imaš priložnost napasti, če imaš prave noge. Škoda, da so Mount Kigali postavili v tako zgodnjo fazo dirke. Bilo bi veliko bolj zabavno in manj boleče, če bi to bilo kasneje. Tokrat pa je po dobri polovici dirkanja. Nekateri bodo mislili, da je to dovolj blizu cilja za napad. Tega pač ne moreš narediti vedno. Lani sem imel v ospredju tudi Jana. Kasneje Pavla, ki je bil ob meni še kakšen krog ali dva. Nisem bil sam kar sto kilometrov. Imel sem nekaj pomoči. Sto kilometrov ni lahko, tudi če imaš pomoč. Je kar precej daleč.

O drugačnem svetu v Afriki: Vse je nekoliko drugače. Doma se moraš cepiti. Potem si tu na višini. Okolje je povsem drugačno. Ampak, lepo je. Sprememba je lepa in menim, da je lepo, če je svetovno prvenstvo v Afriki. Vsaka reprezentanca ima sicer težave z organizacijo, zato da pride sem. Ampak, zaenkrat je vse OK.

O tem, da je to najtežja trasa do zdaj: Ne vem. Videli bomo v nedeljo. Zagotovo je to na papirju najtežja dirka. A sam krog ni tako ekstremno zahteven. Na krogu imaš dva večja klanca, ki nista preirano dolga. En je kar strm, en pa je tlakovan. Ostalo so hitri spusti in razgiban teren, tako da nekaj višinskih metrov dobriš “gratis”. Potem pa dodaš še Goro Kigali, ki vse naredi še nekoliko težje. Zame je to trasa z največ vzponi, kar sem jih kdaj vozil.

O tem, če je na treningu razmišljal, da je to morda zadnji trening v mavrični majici: V torek sem opravil še zadnji “mavrični” trening v tem tednu. Za naslednji teden pa bomo videli.

O ekipi: Imamo zelo močno ekipo in tudi sam se zelo dobro počutim, saj sem tukaj naredil par odličnih treningov. Mislim, da smo pripravljeni, celo še bolje pripravljeni kot lani. Zato se že veselim, kaj bo prinesla nedelja.

O vzponu na Goro Kigali: Lahko je kar usoden. Veliko jih bo tam odvilo, skupina se bo precej zmanjšala. Odvisno pa bo od sitaucija, če bo šlo navgor do daske ali ne. V vsakem primeru bo vzpon naredil nekaj škode nogam. Noge bodo utrujene, tudi če se samo prekucneš čez klanec. Bodo pa noge plačale čez krog ali dva. Vzpon bo pomemben, saj se lahko zgodi nekaj variant, kako se lahko dirka tam odvja.

O zahtevnosti dirke: Kolesarji jo lahko naredimo težko. Lahko bo tudi zelo lahka. Če si bomo vzeli “na izi” in vozili osem ur, potem bo lahka. Glede na višinske metre, na to, kakšna proga je, potem mislim, da bo zelo težka. Ampak, za vsako svetovno prvenstvo rečem, da je to bila najtežja dirka ever. Ampak, vsak napor ima neko svojo zgodbo. Tudi to je težko primerjati z dirkami, ki sem jih že odvozil.

O tem, če mu majica še vedno tako zelo veliko pomeni: Rekel bi, da je bilo včasih to majico kar težko nositi, saj na kolesu pritegneš veliko več pozornosti. Imaš tudi veliko več obveznosti. Vseeno pa je to najlepša in najboljša majica. Mislim, da je to vrhunec biziklizma. Želja, da obdržimo majico je naskončna. Jaz bom dal vse do sebe, da nam uspe, ker je bila to leto neverjetna izkušnja. Zakaj pa ne bi poskusil imeti še enkrat takega občutka.

O slabem zraku: Država je res čista. Po cesti ni smeti, res je vse čisto. Ampak, vozijo se s starimi tovornjaki, motorji, avti. To pušča za njim ogromno smoga. Tako pač je. Zrak je sploh v mestu zelo onesnažen. Zdaj je zaradi dirk precej manj prometa in je tudi zrak precej boljši. Ampak, za vse je isto. Če hočeš lepši zrak, potem greš 20 kilometrov ven iz mesta in se ga nadihaš.

O nadmorski višini: Smo že v nedeljo videli. Mislim, da je večino ljudi kar presnetila višina, pa tudi okolje in podnebje. Z veliko kolesarji sem se pogovarjal, kako so se počutili v zadnjih dneh. Če vprašaš 95-odstotkov kolesarjev iz kronometra, bodo nezadovoljni.

O prilagajanju v teh dneh: Zdaj se že pozna. Najprej se pozna to, da greš s kronometrce na cestno kolo, na katerem verjetno vsak bolj uživa. Z izjemo najbrž Remca. Par dobrih treningov sem naredil. Pasalo je oditi ven iz mesta in narediti kakšne dobre intervale. Energija je zdaj zadnje tri dni veliko boljša kot v prvih treh dneh.

O tem, da pomiri tiste, ki jih po predstavi v vožnji na čas skrbi za cestno dirko: Kronometer je bil dolg 55 minut. V nedeljo bo tega šestkrat več. Šestkrat dlje. To bo povsem drugačna pesem. Ni se treba bati navijačem. Če se ima kdo kaj za bati, je to tisti, ki misli, da ne more zdržati šest ur in pol. Ampak, vsi vemo, da mi meni to zelo ustreza.

O tekmecih: Remco je v formi, kar smo videli na kronometru. A lahko mu nese eno uro in ne dve. On mora biti tisti prvi favorit. Tu so moji sotekmovalci iz UAE. Pavel in Isac sta dobra. Pidcock prihaja z Vuelte. Na koncu pa moramo vedeti, da nas bodo napadali vsi. Ne samo favoriti. Vsi bodo poskusili izkoristiti priložnost z daljšimi pobegi. Moramo biti samozavestni in razmišljati o nas, o naši dirki, da imamo vse pod nadzorom.

O pomenu dodatnega kolesarja: Zame je to dodaten prestiž. Morda si ekstra veliko še z enim ne moreš pomagati. Ampak, zakaj pa ne. Nastane dobra grupa. Več, kot nas je, bolje je. Vsi vidijo, da imamo devet kolesarjev. S tem imaš neko prednost. Bolj kot ne mentalno, a občutek je dober.