0
“Olimpijske igre v Los Angelesu so eden izmed ciljev. To bo čez tri leta. Potem pa bi morda že razmišljal o koncu kariere. Bomo videli,” je Tadej Pogačar dejal v intervjuju za L’Equipe.
Tadej Pogačar je veliki zmagovalec dirke po Franciji. Največjo preizkušnjo na svetu je dobil že četrtič v karieri. Letos so organizatorji v zadnji etapi pripravili drugačno traso in kolesarje trikrat popeljali na Montmartre. Za skupni seštevek se to ni štelo več, saj je dež še nekoliko otežil že tako zahteven zaključni krog. V boj za etapno zmago se je tako lahko spustil tisti, ki si je to želel. Ostali so lahko proti cilju nadaljevali v svojem ritmu.

Tadej Pogačar je bil med aktivnejšimi in je bil vseskozi v igri za zmago. “Na koncu sem se znašel spredaj, pa čeprav nisem imel neke energije, da bi se še dodatno motiviral za dirkanje danes. Zadovoljen sem bil, ko so nevtralizirali boj za skupni seštevek. Zato smo lahko bolj sproščeno dirkali in moral si imeti samo dobre noge, če si želel biti v ospredju. Znašel sem se spredaj. Poskušal sem dirkati, vendar pa lahko samo čestitam Woutu, ki je bil neverjetno močan. Danes smo videli zelo lepo dirko.”
Ni mu uspelo zmagati v etapi, se je pa veselil končne zmage. Zaslužene, prepričljive. “Brez besed sem ob četrti zmagi na Touru. Šestkrat zapored sem na odru. Ta zmaga se zdi prav posebna in zelo sem ponosen, da lahko nosim rumeno majico.” Na novinarski konferenci po podelitvi priznanj pa je Pogačar še opisal, kako se je začela ta izjemna pot do končne zmage:

“Mislim, da se je vse začelo s tem, kako smo dirko začeli kot ekipa. Bilo je odlično vzdušje, odlična ekipa, odličen duh. Od prvega dne smo se spustili v boj. Po peti etapi na Mur de Bretagne sem vedel, da imam dobre noge in se lahko borimo za zmago. Potem pa smo se še naprej borili. Drugi teden je bil odločilen, ko smo si privozili večjo prednost, s katero smo lahko lažje šli v tretji teden.”
Imel je varno in zanesljivo prednost pred Jonasom Vingegaardom, s katerim sta velika tekmeca, obenem pa sta imela zadnji dan čas tudi za pogovor: “Po startu sva se pogovarjala, kako zelo se je spremenilo dirkanje med nama v zadjnih petih letih. Drug drugega sva dvignila na višjo raven. Ženeva se to skrajnih zmožnosti, da bi drug drugega premagala. Priznati moram, da se je bilo težko boriti proti Jonasu. Zelo ga spoštujem in mu čestitam za velik boj in za neverjetno dirkanje.”

Pogačar je priznal, da je bil v zadnjem tednu že precej utrujen, karje težko skril: “V zadnjem tednu sem bil pošteno povedano nekoliko utrujen. A trenutno ne želim govoriti o tem, kaj je šlo narobe. Rad bi samo užival v tem trenutku.” Prihodnost? Ni govoril veliko o tem. Vedno bolj glasne so govorice, da naj ne bi nastopil na dirki po Španiji, ki jo je sprva imel v programu, a vse skupaj ostaja pri govoricah. Pogačar ni veliko govoril o tem, priznal pa je:
“Zdaj je čas za slavje. Vsak želi proslavljati po svoje. Jaz želim v naslednjem tednu proslavljati v miru in v lepem vremenu, ne v takšnem, kot je tu. Želim uživati v mirnih dneh doma.” Kaj pa prihodnost, tista, ki ni tako vezana na prve dni po letošnjem Touru? “Sem na tej točki v karieri, da če bi jo danes zaključil, bi bil zadovoljen z vsem,” je priznal Pogačar in dodal:

“Resno. Do izgorelosti lahko pride v športu in v kolesarstvu, saj gre za ogromno psihičnega in fizičnega treninga. Lahko se to zgodi. Včasi kolesarji postanejo preveč obsedeni s treningom. Trenirajo vse več in več in potem to opaziš pri njihovi ravni utrujenosti že v prvem delu sezone. Ampak, ekipa želi, da dirkaš in naenkrat se lahko ujameš v ta začarani krog, tako da si ne moreš spočiti.”
Sam pa je zadovoljen z vsem, kar se dogaja okrog njega. Z ekipo so spet pokazali, kako močni so. Za L’Equipe je že pred zadnjo etapo govoril tudi o morebitnem koncu kariere. Pogodob z moštvom UAE ima do leta 2030: “Mislim, da kariere ne bom še končal, a vseeno ne nameravam vztrajati prav dolgo. Olimpijske igre v Los Angelesu so eden izmed ciljev. To bo čez tri leta. Potem pa bi morda že lahko razmišljal o koncu kariere. Bomo videli.”