Tadej Pogačar: Pet klasik ter Švica namesto UAE in Francije

Tadej Pogačar je v Benidormu, kjer je na skupnih pripravah s celotno ekipo, razkril program dirk za naslednjo sezono. Pri največjih izzivih ni presenečenj. Nastopil bo na vseh enodnevnih klasikah. Dodal pa je dve etapni dirki v Švici. Konec aprila bo nastopil na dirki po Romandiji, junija pa se bo na Tour pripravljal na dirki po Švici. Na novinarski konferneci pa se je veliko govorilo predvsem p še neosvojenih klasikah. O dirki Pariz-Roubaix in dirki Milano-Sanremo.

O tem, kaj bi mu več pomenilo: Če bi moral izbirati, potem bi izbral zmago na dirki Pariz-Roubaix. Mislim, da je večja razlika med 0 zmag in eno zmago, kot med štirimi in petimi zmagami.

O tem, da bosta na Touru moči združila Evenepoel in Lipowitz: Ne bom rekel, da me je strah, saj je na Touru vsako leto najvišja raven dirkanja. Vsi so stoodstotno pripravljeni na Tour. Vsaka ekipa tja pošlje najboljše kolesarje in vedno veš, da bodo tam najboljši. Zato moraš vedno biti pripravljen na vse.

O Isaacu del Toru: Morda bo postal celo boljši kolesar. Ampak, začenja svojo pot, ima svoj način dirkanja, gre svojo pot. Občudujem ga kot kolesarja in kot osebo. Upam, da bo nadaljeval na tak način, kot je to počel v zadnjih letih. Upam, da bo še naprej užival v kolesarstvo, kot uživa trenutno.

O počitku med sezonama: To obdobje je prišlo prav, vsako leto pa je prekratko. Vedno bi potreboval še nekaj več dni in tako vsi razmišljajo. Počitnice so vedno prekratke. Ampak, dobro sem se imel. Počel sem veliko drugačnih stvari, na svet gledam drugače. To je bil dober izklop. Zdaj pa s fanti na polno treniramo. Mislim, da smo pripravljeni na začetek nove sezone,

O tem, če se lahko še izboljša: Seveda je vedno še nekaj prostora za izboljšave. Naj si bo to s fizičnega ali mentalnega vidika. Vedno lahko izboljšaš način življenja. Ne vemo, če lahko še izboljšam 20-minutno moč. A, še vedno so druge stvari, na katerih lahko delaš. Osredotočiš se na to. Mislim, da mi ni treba več kaj veliko napredovati. Če bom lahko obdržal isto raven, bom vesel.

O programu dirk: Sezono bom začel na dirki Strade Bianche. Potem bom odpeljal Milano-Sanremo. Najprej delček Italije. Potem pa dirka po Flandriji, Liege-Bastogne-Liege in Tour. Potem pa bomo videli. Pred Tourom bom odpeljal še dve etapni dirki v Švici. Najprej dirko po Romandiji in dirko po Švici. Se že veselim novih izzivov.

O testiranju na trasi dirke Pariz-Roubaix: Testirali smo nekaj novega materiala. Dva dni v Belgiji smo imeli srečo z vremenom, tako da smo opravili tudi trening. Imel sem dober občutek na tlakovcih. Res je bila lepa izkušnja, da smo že zdaj šli tja.

O tem, če bi čutil, da je njegova kariera popolna, če bi letos dobil Milano-Sanremo in Pariz-Roubaix: Če, če, če. Če mi ju kdaj uspe dobiti, potem bi pomislil, da resnično ni več kaj veliko doseči. Ampak, vedno je še kaj. Veliko je enotedenskih dirk, na katerih še nisem bil. Tu je še Vuelta. Vedno ostane še veliko dirk, ki jih lahko poskušaš dobiti, morda na drugačen način. Leta pa hitro tečejo in morda ni več veliko časa, da bi poskusil zmagati na vseh dirkah, ki so mi ostale. Kolesarski koledar je kar pester. Veliko je velikih in tudi manjših dirk. Nočem hiteti. Rad bi se samo vrnil na ti dve dirki in ju poskušal dobiti, saj mi ju do zdaj še ni uspelo. Nisem pa obseden s tem, kot bi kdo morda mislil.

O primerjavi med dirko po Flandriji in Pariz-Roubaix: Med njima je en teden razlike. Za dirko po Flandriji moraš biti stoodstotno pripravljen na kratke vzpon, tlakovce in dolgo preizkušnjo. Vzdržljivost, eksplozivnost, stres. Vse to je. Poskušaš se osredotočiti na to. Na Roubaixu tudi potrebuješ vse te stvari. Dobre noge po dolgih urah na kolesu. Tu gre za težke, dolge eforte. Ker je en teden po dirki po Flandriji, si moraš predvsem spočiti in prav veliko ne moreš več storiti.

O tem, zakaj je Javier Sola tako drugačen trener: Imel sem že veliko trenerjev in vsak nekoliko drugačen. S Javierjem sva zgradila kar dobro razmerje. Po vsakem treningu, kot naložim podatke ali pa celo še pred koncem treninga mi še napiše, kako je. Seveda me kdaj to moti in mu ne odgovorim takoj. Včasih se želiš najprej stuširati, nekaj pojesti in si nekoliko spočiti. Ampak, ne zameri, če mu ne odgovorim takoj in to razume. A to dokazuje, da mu je res mar, kako se počutim, kako mi gre, ne samo z vidika treninga. Mislim, da je to zelo pomembno, da se lahko s trenerjem pogovoriš o čemerkoli, ne samo o treningu. Sva v dobrem odnosu.

O tem, če je težko ostati na vrhu: Vsako leto je nekoliko drugačno. Vsakič se kaj spremeni. Ne bom zanikal, da je bilo lahko priti na vrhu in tudi ostati na vrhu ni lahko. A za to delamo zelo trdo. Seveda si v sezoni utrujen. Veliko je medijem obveznosti. Rekel bi, da ni tako slabo. Poskušam uživati v tem trenutku in v zadnjih letih, saj mi je bilo dano, da sem lahko tukaj.

O tem, če je lahko bil tudi kaj običajen Tadej v času, ko ni sezone: Mislim, da imam kdaj čas. Je pa res, da te potem kdo prepozna in takrat ne moreš biti več običajen Tadej. A, imam čas tudi za to.

O klasikah, ki otežijo priprave na Tour: Vsak ima svoj način priprave na Tour. Jaz imam rad klasike. Morda je res težje najprej biti na klasikah in potem trenirati na dolgih vzponih za Tour. Včasih bi tudi sam rad v prvem delu sezone vozil krajše etapne dirke, a to ne bi bil jaz. Razumem pa ostale in spoštujem Remcovo odločitev, da se odpove klasikam, saj ni lahko.

O tem, da ima očitno raje klasike kot Tour: Na klasikah gre za en dan. Vse je osredotočeno v ta dan. Na Touruje pritisk vsak dan. Vsak dan se moraš osredotočiti na najpomembnejši cilj. Tour je veliko bolj stresen. Ne moreš se tako zabavati, če moraš vsak dan trpeti. Na Touru dirkaš 21 etap in na koncu moraš biti srečen s tem, kar si naredil.

O tem, na kateri dirki bi nastopil, če bi moral izbirati. Ali Roubaix ali Tour: Če bi prišlo do tega, ker bi bil Roubaix v istem času kot Tour, potem bi se morala odločiti ekipa. Najverjetneje bi to bil Tour. Drugače pa ne vem, kako bi lahko z nastopom na eni ogrožal nastop na drugi. Vedno obstaja možnost nesreče, vedno lahko padeš in si zlomiš kakšno kost na Roubaixu. Ampak, tudi na treningu vsak dan ogrožaš nastop na Touru.

O tem, če pričakuje bolj napete boje, da se mu bodo drugi približali: Ne vem. Z mojega vidika je že zdaj dirkanje zelo izenačeno, napeto, vedno smo blizu. Čeprav na koncu vidimo štiri ali pet minut razlike, je vedno napeto do konca. Mislim, da bodo prišli fantje, ki se bodo še izboljšali. Prihajajo mladi. Lani smo videli Lipowitza in Onleyja. Tu so vedno nekateri, ki so imeli v preteklosti nesrečo. Vedno bo konkurenca, ki se bo želela boriti za zmago. Ni dirke, na kateri bi bile razlike ogromne. Morda lahko ob ogledu rezultatov misliš, da je bilo za nekoga lahko, in da ostali niso na pravi ravni, vendar ni res.

O tem, če se lahko zmaga na Giru, Touru in Vuelti v isti sezoni: Morali bi govoriti s vodilnimi v ekipi in vsemi kolesarji. Ne bi bilo pošteno, če bi šel na vse tritedenske dirke, saj imamo v ekipi veliko kolesarjev, ki lahko dobijo take dirke. Prišlo bi lahko do konflikta interesov. Mislim, da mi ni treba biti obseden s temi stvarmi ali biti požrešen. Tega si ne želim. Raje bi videl, da se za zmage borijo Joao, Isaac, Adam in ostali.

O dirkanju skozi celotno sezono: To vprašanje dobim vsako leto. Odgovor je preprost. Ekipa mi pripravi dober program dirk. Ne dirkam preveč, kot nekateri. Lahko sem vesel, saj lahko tudi sam izbiram, na katerih dirkah bi nastopil. Nekateri kolesarji imajo po 80 startov in več ali pa morajo z dirke na dirko. Potem so rezerve, ki morajo zapolniti prostor v ekipi. V takem primeru ne moreš biti na vsaki dirki v vrhunski formi. Sam vem, kaj me čaka. Vedno imam okrog 60 dirk. To ni veliko. Po sezoni si rečeš, da si naredil veliko, a si tudi velikokrat zmagal.