Tehtanje - Revija BICIKEL ( Št. 87 mar-apr )

Dobro leto nazaj smo še veselo smučali in premetavali sneg, letos pa že od kulturnega praznika tudi bolj zmrzljivi kolesarji počasi, a vztrajno nabiramo prve kilometre. Stresno obdobje iskanja kolesarske konfekcije za prehodna obdobja, rokavčkov, nogavčkov, galoš in rokavic, se je tako končalo že v uvodnem tednu, ko sem začel redno kolesariti. Po tednu dni navajanja grem zdaj na kolo bolj mirno, ker mi priprave pred kolesarjenjem vzamejo precej manj časa. Prva vožnja v letu se vedno vleče in občutek imam, da sem prevozil simpatičen 200-kilometrski brevet. V tem procesu navajanja, ko večkrat pomislim, da zaradi vseh potrebnih predpriprav sploh ne bi šel na kolo in je baterija kolesarskega števca pogosto prazna, leva rokavica pa pogreša desno, razmišljam, kakšna bi bila idealna kolesarska garderobna omara. Vsekakor bi imeli tisti, ki kombinirajo cestno in gorsko kolesarjenje, precej veliko, kolesarske družine pa bi si verjetno v idealnem svetu uredile kar kolesarsko sobo.

Vreme ni bilo naklonjeno samo zgodnji otvoritvi letošnje kolesarske sezone, ampak tudi zajemu slikovnega materiala v tokratni številki. Za nekaj dni smo obiskali Poreč in si priklicali prenekatere spomine iz kolesarske preteklosti, še iz časov, ko smo šele začeli dobro vrteti pedale. V mislih smo se vrnili v obdobje, ko je bilo še več kolesarske romantike in manj tehničnega zapletanja, četudi so mi bile takrat številke, v času, ko še ni bilo niti zametkov Strave, bistveno bolj pomembne kot danes. No, danes je pomembna samo še ena številka, označena je z rdečo barvo, kaže pa jo osebna tehtnica. Vsako zimo se ji kritično približam in tudi letos ni bilo nič drugače. Barva je v zadnjih letih že precej zbledela in morda je čas, da označim bolj okroglo številko.

Tehtanje v času športne kariere ni bilo tuje niti tokratnemu sogovorniku Klemenu Štimulaku, enemu tistih nekdanjih profesionalnih slovenskih kolesarjev, ki so tudi po športni karieri ostali povezani s kolesarstvom. V intervjuju nam je povedal, zakaj je Peter Sagan na Dirki po poteh kralja Nikolaja na letečem cilju odsprintal glavnino kar po makadamski bankini. Ko je Klemen začel organizirati potovanja na kolesarske dirke, je spoznal, da Slovenci raje kolesarimo, kot pa gledamo kolesarstvo. Udeleženci njegovih kolesarskih turističnih programov se zato bolj kot za oglede dirk odločajo za odkrivanje kolesarskih destinacij.

Tokrat smo se dotaknili tudi kolesarskega treninga. Četudi nimamo tekmovalnih ambicij, si je dobro zastaviti osnovno izhodišče, cilj, ki ga potem preverjamo vsake toliko časa. Idealno bi bilo enkrat na mesec. Pred tem je smiselno razumeti, kaj pomenijo bolj učeni izrazi, kot so VO2max, FTP, laktatni pragi, kritična moč. S številkami, ki jih označujejo, si lahko olajšamo smer. Da pa bo kolesarjenje ostalo užitek, naj bodo te številke bolj izziv in vodilo za osebno napredovanje kot pa glavna motivacija.


Kazalo



Fotolov



Kolesarski trening




Intervju: Klemen Štimulak



Vozili smo: Bottecchia BE Pulsar, Giant Trance E+ 2 Pro, Specialized S-Works Tarmac, Fuji SL 2.3, Scott Genius 930



TAJSKA



POREČ, kolesarska kolonija