0
Dirka po Dofineji, od letošnje sezone naprej se imenuje Tour Auvergne-Rhones Alpes, je vsako leto zelo zahtevna, a letošnja trasa se zdi še posebej težka. Na startu trije Slovenci.
Tour Auvergne-Rhones Alpes oziroma dirk, ki jo bomo zagotovo še dolg poznali po prejšnjem imenu, torej dirka po Dofineji. Govorimo o naslednji etapni preizkušnji svetovne serije, ki jo je lani dobil Tadej Pogačar, ki pa letos ne bo branil zmage, saj bo nastopil na dirki po Švici. V Franciji se bo šov, ki ga organizira agencija ASO začel v nedeljo, 7. junija, končal pa naslednjo nadeljo. Pred kolesarji je osem izjemno zahtevnih etap. Dirka bo dolga 1208,1 km.
Uradno bodo tri razgibane etape, ena ekipna vožnja na čas in kar štiri gorske preizkušnje. Že začetlo se bo z eno zahtevnejših etap, čeprav so jo označili za razgibano. Vizille bo gostil start, cilj pa bo po 146 kilometrih v Saint Ismierju. Kolesarji bodo morali premagati več kot 3200 metrov nadmorske višine. Prevsem pa se bodo že kmalu po startu vzpenjali. Najprej na vzponu druge kategorije. Sledil bo vzpon tretje kategorije. Potem pa dva druge kategorije in po 125 kilometrih klanec, ki bi že lahko marsikaj povedal o formi favoritov.
Gre za Cote de Rousset. Z 8,3 km dolžine in s 7,5-odstotnim povprečnim naklonom gre za vzpon prve kategorije Sledil bo krajši spust in krajši vzpon, potem pa spust v Le Versound. Tudi zadnja 2,2 km bosta potekala v rahel vzpon in pričakujemo lahko še kar nekaj razlik med favoriti. Mnogi bi lahko izgubili možnosti za zmago. Naslednji dan bo na sporedu kar 234 kilometrov dolga etapa, ki je obneme tudi krepko najdaljša na letošnji dirki in v tej etapi bodo kolesarji prek petih kategoriziranih vzponov zbrali skoraj 3700 metrov nadmorske višine.

Zadnja dva vzpona - prvi Baragues je druge kategorije, drugi Sain Vidal pa tretje kategorije - se bosta zvrsila v zadnjih 30 kilometrih. Vmes pa bo tudi zelo hribovit del. V tretji etapi bo čas za ekipno vožnjo na čas v Perreuxu. Ta bo nadvse razgibana. Začela se bo v rahel spustk, pote pa bo na vrstu štiri kilometre rahlega vzpanjenja do Coutouvra, kjer bo prvo merjenje vmesnega časa. Po strmejšem spustu bo še en štiri kilometre dol položnejši klanec do drugega merjenja vmesnega časa po 15,8 prevoženih km. Sledil bo več kot deset kilometrov dolg spust, ki ga bo za kratko prekinil položnejši vzpon.
Potem pa zaključek. Dober kilometer pred ciljem se začne vzpon. Najprej je položnejši, 3-odstoten, zadnji metri pa so 7-odstotni. Ekipni kronometer je dolg 28,4 km. Naslednji dan bo zelo razgibana etapa za ubežnike. Kar šest kategoriziranih vzponov bodo kolesarji premagali. Tri četrte kategorije, dva tretje in enega druge. Konec tega dela pa bo po 110 kilometrih Sledil bo spust in potem še dobrih 30 kilometrov ravnine do cilja v Montrond les Bainsu.
Še nekoliko lažja bo 196 kilometrov dolga peta etapa s sicer 2200 metri nadmorske višine, a s samo dvema vzponoma četrte kategorije takoj na začetku. Tu bi morali do izraza priti sprinterji. To bo tudi zadnji lažji dan. Potem sledi serija treh gorskih etap. Najprej šesta etapa s štirimi kategoriziranimi gorskimi cilji in ciljem na Cres Volandu. Prvi del 182 kilometrov dolge etape je lažji, potem pa se nekje na polovici zvrstita vzpona tretje in vzpon druge kategorije. Sledi spust v Chapaereillan in nov ravninski del skozi Albertville ter Ugine.
Potem pa že 11,5 km dolg Cote d’Hervy sur Ugine s 5,1-odstotnim povprečnim naklonom. Gre za vzpon prve kategorije, na vrh katerega bodo kolesarji prišli po 173 kilometrih. Po krajšem, strmem spustu, bo sledil še zaključni klanec. To je 5,9 km dolg Cote de Crest Voland s 7,7-odstotnim povprečnim naklonom. Kolesarji bodo morali premagati skoraj tri tisoč metrov nadmorske višine. Še precej težji bo naslednji dan. V vsega 133 kilometrih bo trasa ponudila več kot 3700 nadmorskih metrov.

Šest kategoriziranih vzponov, vključno z zaključnim ekstra kategorije. Takoj po startu v La Bridoiru se bodo v prvih 25 kilometrih zvrstili trije klanci. Najprej vzpon druge kategorije, potem vzpon četrte kategorije in potm še en vzpon druge kategorije. To bo dovolj velika priložnost za napad na vso moč mnogih kolesarjev. Morda celo favoritov. Sledil bo lažji prihod do Culoza in prvi - panoramsko najleši del Grand Colombierja.
Govorimo o Lacests du Grand Colombier, tako da bodo kolesarji predelali “samo” prvih sedem kilometrov od sicer 17 kilometrov klanca. Ta del je 8,4-odstoten, a gre za vzpon prve kategorije. Po spustu v Anglefort se bodo postopoma začeli vzpenjati skozi Chanay in naprej do vrha Col de Richemonda, ki je vzpon druge kategorije. Dolg je 7,7 km, povprečni naklon pa je 6-odstoten. Sledi krajši spust v Virieu le Petit in potem še vzpenjanje na drugi del Grand Colombierja, ki bo na 1501 metru nadmorske višine gostil cilj etape.
Vzpon ekstra kategorije je dolg 8,4 km, povprečni naklon pa je 10,2-odstoten. Vsekakor izjemno zahtevna etapa, na kateri bodo mnogi imeli težave že s tem, da jo končajo znotraj časovne zapore. Več kot štiri tisoč metrov nadmorske višine pa bodo morali premagati zadnji dan. Beaufort bo gostil stat, Plateau de Solaison bo gostil cilj. Prav ta vzpon bo gostil tudi cilj ene izmed gorskih etap zadnjega tedna na dirki po Franciji, tako da bo za kolesarje, ki bodo tu nastopali, lepa priložnost za “tekmovalni ogled” klanca.
Ta etapa bo še krajša in še težja od sobotne. Dolga bo 120 kilometrov in prave ravnine praktično ni. Kolesarji se bodo tako povzpeli na zelo strm vzpon prve kategorije Col de Pre. (6,9 km, 10,1 %). Po vrnitvi v Beaufort bo sledil Montee de Bisanne. 11l,3 km dolg vzpon ekstra kategorije s 7,7-odstotnim povprečnim naklonom. Sledi spust in sprint v Les Glieresu, potem pa 7 kilometrov dolg Col des Aravis, ki s 6,8-odstotnim povprečnim naklonom spada med vzpone prve kategorije. Na 1487 metrov visok vrh bodo kolesarji prišli po dobrih 73 kilometrih dirkanja in sledil bo več kot 30 kilometrov dolg spust.
Po dobrih 108 kilometrih dirkanja pa se bodo kolesarji podali na zadnji vzpon dneva. Plateau de Solaison. Dolg je 11,3 km, povprečen naklon je kar 9,1-odstoten. To je vzpon ekstra kategorije, cilj pa bo na 1508 metrih nadmorske višine. Izmed Slovencev bodo na dirki nastopali trije. Gal Glivar bo vozil za Alpecin Premier Tech, Bahrain Victorious pa bo stavil na dva Slovenca. Na dirke se vračata Matej Mohorič in Matevž Govekar. Kaj pa favoriti? Obeta se boj za zmago predvsem mladeničev. Vsi se vračajo na dirke po daljših premorih in višinskih pripravah.
Paul Seixas je vsekakor eden izmed najresnejših kandidatov za zmago in bo imel ob sebi zelo močno ekipo. Tu sta še Juan Ayuso in Isaac Del Toro, pa Joao Almeida, Matteo Jorgenson. Omenino še nekaj kolesarjev, ki bi lahko popestrili celotno dogajanje na tako zahtevni trasi: Pello Bilbao, Ben Healy, Oscar Onley, Kevin Vauquelin, Carlos Rodriguez, Mattias Skjelmose, Cian Uijtdebroeks, Ivan Romeo, Valetin Paret Peintre, Daniel Felipe Martinez, Maxim Van Gils, Luke Plapp, Wout Van Aert, Jorgen Nordhagen, Pablo Torres, Tobias Halland Johannessen.